Le kje je tu zlo?

Po januarskem premoru se je cikel koncertov Jazz v Narodnem domu (ND) v sredo vrnil s svojevrstno kurioziteto. Ameriški trio Tim Berne's Big Satan, ki je v Sloveniji nastopil prvič, je s pridom izkoristil komorno klubsko vzdušje kletne dvoranice in pred spodobno napolnjenim avditorijem odigral dobro uro in pol dolg koncert brez ozvočenja. No, skoraj brez. Električna kitara brez elektrike pač ne da od sebe omembe vrednega glasu, a tokrat je zadoščal že prenosni kitarski ojačevalec z minimalnim naborom osnovnih efektov.
Tim Berne (saksofon) in Tom Rainey (bobni) iz ZDA ter Francoz Marc Ducret (električna kitara) tesno sodelujejo že dobri dve desetletji, a se bolj kot snemanju posvečajo nastopom v živo. In to čeprav pri njihovi glasbi do potankosti dodelana kompozicija prevladuje nad spontano improvizacijo. V ospredju je dinamična interakcija med že kar virtuozno izvedenima melodičnima linijama saksofona in kitare s stalno podlago izjemnega, a uglajeno diskretnega tolkalca. Temeljni pristop morda spominja na mojstrovine polifone struje baročne glasbe. A se z oddaljitvami od linearnega razvoja skladb in kljub občasni kakofoničnosti v smiselno celoto organsko vključenih potujitvenih drobcev približuje avantgardističnemu eksperimentalizmu sodobne resne glasbe in ekspresivni inovativnosti free jazza. Seveda z obilico kreativnih avtorskih odmikov, ki se morda spogledujejo z ikonoklazmom, gotovo pa z duhovitimi humornimi prebliski.
Taki so tudi kratki komentarji vodje zasedbe in bržkone njeno ime. Že za bogaboječe Evropejce je omenjanje božjega antagonista ter poosebljenega zla, in to še velikega, malce provokativno. Za v povprečju še bolj bogaboječe Američane, ki imajo celo na svojem denarju napis, da zaupajo v Boga, pa najbrž še toliko bolj. A iritantni nazivi pač zlahka pritegnejo pozornost. Tudi iz te skoraj občečloveške slabosti, ki jo s pridom zlorabljajo tako oglaševalci kot škandalozni rumeni mediji, pa se je mogoče norčevati ali vsaj prikrito opozarjati nanjo. Kar morda nakazuje na svojevrstno angažiranost, čeprav je ta vse prej kot eksplicitna. O kakem satanizmu pa ne duha ne sluha ...