Cel popoldan intervjujev, fotografiranja, predstava, odmor, kamor se je ravno vrinil še en intervju, in spet predstava. Kaj naj vama rečem drugega kot bravo, tole vama gre res dobro od rok.
Lado
Koliko se bo naslednja predstava razlikovala od prejšnje? Je povsem naučena ali si dovolita tudi kaj improvizacije, spontanosti?
Rifle
Lado
Rifle, ste ob Ladu, glede na to, da je nekje teh let kot vaši štirje sinovi, kdaj dobili občutek, kot da delate s svojim sinom?
Rifle:
Lado, pa vi? Vas je kdaj prešinilo, da delate s »fotrom«?
Lado
Lado
Rifle
Te dni, da ne rečem mesece, se intenzivno družita. Kaj sta drug drugemu dala, si še dajeta, v tem času?
Lado
Lado
Rifle:
Rifle, greva en'ga spit, Rifle, daj povej en štos ...«
Lado
Jurijem
Zrnecem
Lado, ste se pri druženju z njim kaj umirili, ustavili?
Lado
Lado
Rifle
Lado
»Šele zdaj, ko sem mrtev, vem, kako je biti živ!« A ni žalostno, da se ljudje tega v času življenja ne zavedamo?
Rifle:
Rifle:
Mislita, da jih bo vajina predstava spodbudila k razmišljanju o tem, o minljivosti?
Rifle:
Rifle:
Lado
Kaj pa vidva, sta v času pripravljanja predstave kaj več razmišljala o smrti?
Lado
Lado
Rifle:
Brez skrbi, ne bom. Malo tudi zato, ker sta vidva nocoj smrtno resno temo predstavila na zabaven način. To ni enostavno. Upam, da na vajini predstavi kdo ne umre od smeha.
Rifle:
Rifle:
Cel intervju lahko preberete v reviji STOP.
