Kadrovski cunami, kot ga policija ne pomni, opisujejo strokovnjaki dogajanje med policijskimi šefi v teh dneh. Spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki so v soboto začele veljati, so iz 130 direktorjev policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave ter komandirjev policijskih uprav naredile vedejevce. Novela zakona namreč uvaja mandate za omenjene šefe, zato so vsi dosedanji prejeli sklep o prenehanju dela na tem položaju. Delo bodo sicer za zdaj opravljali še naprej. Počakati bo treba namreč na oblikovanje podzakonskih aktov, ki bodo določali merila, kdo bo lahko sedel na ta delovna mesta. Če je zazvonilo pri izdaji sklepov, alarmi glasno trobijo prav pri pripravi teh podzakonskih določil.
Kadrovski cunami, kot ga policija ne pomni
Da bodo mandatna imenovanja prišla v poštev za novonastavljene kadre in ne, da bo na odpihu vseh 130 šefov, opozarjajo tako opozicijski politiki kot policijski strokovnjaki. Vodstvi notranjega ministrstva in policije se v tej točki sklicujeta na zakon. Merila pa so za zdaj za večino skrivnost. Generalni direktor policije Anton Olaj pravi, da jih pripravljajo, notranji minister Aleš Hojs dodaja, da jih bo kot minister le podpisal. A neokusna simbioza med obema omenjenima daje malo upanja, da tovrstna pravila ne bodo napisana tako, da bo politika lahko še bolj neposredno, kot ji to zdaj omogoča prvi policist v državi, upravljala policijo. Še toliko bolj, ker Hojs napoveduje do konca leta reorganizacijo, v kateri bo kadrovsko službo policije pospravil kar pod okrilje notranjega ministrstva. Težko je verjeti, da bi se Hojsu vztrajno kimajoči Olaj pri tem postavil po robu. Kdo vodi policijo, je jasno že dolgo, dokončni žig pa je bilo imenovanje dosedanje vedejevke na vrhu Nacionalnega preiskovanega urada Petre Grah Lazar kar za direktorico. Na podlagi istega zakona, s katerim so zdaj na prepihu drugi šefi. Grah Lazarjeva pogojev za imenovanje na mesto direktorice tega urada po stari zakonodaji ni imela, manjkale so ji delovne izkušnje na vodilnih mestih. Zdaj te ovire ni več. Četudi na notranjem ministrstvu omenjajo zgolj začasno imenovanje, pa bo vladajoča SDS za svojo favoritinjo poskrbela. Kot je že doslej, da se je sploh znašla na položaju.
Policija se že vrsto let trudi izgraditi karierni sistem, saj gre za visoko hierarhično inštitucijo. Tudi mandatna obdobja za posamezne nivoje vodenja niso od včeraj. A da se bodo kriteriji za šefovanje na policijskih upravah in postajah oblikovali prav v času vladajoče garniture, ki si represivne organe v državi skuša podrediti na prav vse mogoče načine, je skrb vzbujajoče. Vrsta aktualni oblasti neljubih policistov je pristala v kazenskih skupinah, politika je tako svojo moč nad neizbranci že dokazala. Zdaj si bo pisala pravilnike, da bo to v prihodnje še lažje. Policijski sindikalisti, ki so trn v peti aktualni oblasti v policiji in ministrstvu, bodo znova pomoč iskali na ustavnem sodišču. A kaj, ko tudi tega aktualna oblast zaničuje.
Razmere v slovenski policiji so hudo resne. Alarmi zvonijo zelo glasno. Tako glasno, da bi lahko oglušeli. Morda pa prav na to stavi aktualna oblast.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
