
Obstaja mnogo sonaravnih rešitev, ki jih uporabimo, ko se škodljivci že pojavijo. A prepričan sem, da je veliko bolje ustvariti okolje, ki škodljivcem ne ustreza, in jim mehansko preprečiti dostop do naših rastlin.

Talni vrtni škodljivci
Zelo pogosto vrtnarji sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja povezujejo s pojavom večjega števila talnih škodljivcev. To je delno res, če uporabljamo zastirke iz svežih organskih materialov. Če ne želimo talnih škodljivcev na vrtu, moramo v prvi vrsti ustvariti okolje, v katerem se ti ne bodo dobro počutili. Tako povečini odpravimo glavni vzrok za njihovo prisotnost in hkrati tudi dvignemo odpornost rastlin na bolezni.

Izkušnje z bramorjem
Sam imam dobro izkušnjo vpliva kompostne zastirke na zmanjševanje delovanja škodljivcev na mojem vrtu. Ko sem konec julija presadil sadike solate, radiča in endivije na gredo, na kateri je bila plast kompostne zastirke že precej tanka, je bramor v nekaj dneh skoraj vsem sadikam pojedel koreninice. Nato sem čez nekaj dni isto gredo pripravil s 3 cm debelo kompostno zastirko, da na gredi ustvarim novo okolje, ki bramorju ne bo ustrezalo. Na novo sem zasadil sadike in na celotni 6 m2 veliki gredi je bramor pojedel koreninice samo eni sadiki, pridelek pa je bil obilen.

Polži na vrtu
Kadar imamo na gredah veliko svežega organskega materiala, se tam pojavijo podobni pomočniki kot na kompostnem kupu. Med prvimi so polži. Zanimivo je, da se v končnem procesu predelave svežega organskega materiala v kompost pojavijo bele polžje pršice (Riccardoella limacum), ki so naravni polžji sovražnik. Narava torej ob pravem času sama ustvari okolje, ki polžem ne ustreza, in jih tako odžene. Če imate težave s polži, se poslužujte uporabe kompostne zastirke in zastirke iz lesnih sekancev, ki polžem niso privlačni.

Drugi vrtni škodljivci
Med druge vrtne škodljivce sodijo živali, ki se premikajo po tleh ali letijo po zraku, torej zajci, srne, ptiči, metulji, muhe, hroščki … V splošnem za svojo tarčo izberejo šibke rastline ali razpadajoče dele rastlin.
Rastline, ki rastejo v rodovitnih tleh, so po mojem opazovanju v splošnem bolj odporne proti napadom škodljivcev. Krompir v neprekopanih in zastrtih tleh v zadnjih letih na mojem vrtu ni bil nikoli več deležen napadov koloradskega hrošča. Prav tako bob na gredi, zastrti s kompostno zastirko, ni bil ušiv in je nemoteno rasel ter razvijal stroke. Mravlje so se pojavile in napadale šibke sadike zelenjave, ki so rasle v suhih in z organsko snovjo revnih tleh.

Diatomejska zemlja
Če se plazeče in leteče žuželke že pojavijo in delajo škodo, pa rastline ob suhem vremenu potrosim z naravno diatomejsko zemljo, ki žuželke odganja. Ob suhem vremenu je učinkovita proti mravljam, polžem, bolhačem, različnim hroščem in gosenicam. To je popolnoma naravna snov, ki se v prvi vrsti uporablja v prehranski industriji in kozmetiki, a ima pozitivne učinkovine tudi na vrtovih. To je ena od tistih rešitev, ki jo lahko direktno zaužijem in uporabim za zaščito rastlin na vrtu. In takšne rešitve so mi zelo blizu, saj so več kot le sonaravne, so tudi užitne!

Usedlina iz kremenčastih alg
Diatomejsko zemljo sestavljajo kremenčasta ogrodja starodavnih alg, ki jih danes najdemo v obliki mehke, kremenaste usedline, imenovane diatomit. Ta je nastala skozi milijone let s fosiliziranjem kremenčastih alg na dnu jezer in oceanov. S kopanjem in drobljenjem diatomita v droben bel prah nastane diatomejska zemlja, ki je, če je ustrezne čistosti, primerna kot dodatek prehrani, sestavina zobnih past, uporablja pa se tudi za krepitev rastlin.