Okoljsko poročilo je bilo za zdaj posredovano strankam v postopku in pristojnim državnim službam. Društvo za preučevanje rib Slovenije, Zveza društev Moja Mura in Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) pa so danes predstavili strokovni oceni profesorja Stevena Weissa z avstrijske Univerze Karla in Franca in profesorja Gregoryja Eggerja z nemške univerze v Karlsruheju. Oba opozarjata, da je okoljsko poročilo, katerega izdelavo je naročil in plačal investitor - v tem primeru Dravske elektrarne Maribor -, necelovito, pomanjkljivo in strokovno sporno.
"Dostojanstveno želimo oblastem predstaviti strokovne argumente, da je treba zaščititi okolje in reko, ki sta del Nature 2000," je pojasnil Stojan Habjanič iz Zveze društev Moja Mura. Vse od leta 2005, ko je država Dravskim elektrarnam Maribor podelila koncesijo za gradnjo hidroelektrarn na Muri, se borijo proti projektu. V ustavno presojo so vložili tudi samo uredbo, s katero je vlada podelila koncesijo za osem elektrarn - sedaj naj bi bila v pripravi nova uredba za "le" tri. Vendar okoljevarstveniki opozarjajo, da lahko delujejo le na podlagi uradnih in veljavnih dokumentov in da niti ena elektrarna na Muri, evropski Amazonki, ni sprejemljiva.
Posledice bi bile mednarodne
Arno Mohl iz Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je opozoril na posebnost Mure in habitata, ki ga ustvarja, ne le v slovenskem okolju, ampak na evropski ravni. "Mura je del edinstvenega rečnega območja neoviranega toka. In posledice hidroelektrarn na Muri bi bile mednarodne," je opozoril. Tudi na okoljskem ministrstvu so potrdili, da so se v postopek strateške presoje vplivov na okolje že vključile tako Madžarska, Avstrija kot Hrvaška. "Prosto tekoče reke so v naravi kot kroženje krvi po telesu - hidroelektrarna bi bila za reko srčni infarkt," je opisoval Arno Mohl presenečenje nad neresnostjo ocen posledic takšnega projekta, kot je postavitev hidroelektrarne, ki je razvidna iz okoljskega poročila.
Marš za Muro
Upokojenke iz Velke v okviru svojega upokojenskega društva pletejo in kvačkajo protestniške kape v podporo kampanji Rešimo Muro. Rumeno-rjave kape bodo prišle prav ob napovedanem protestnem shodu Marš za Muro, ki bo v soboto, 6. januarja 2018. Okoljevarstveniki in prebivalci, združeni v kampanji Rešimo Muro opozarjajo, da bi lahko neprimerno in neodgovorno postopanje uničilo in ogrozilo "najbolj dragocene in najbolje ohranjene poplavne ravnice v Sloveniji". Gre za le v Sloveniji približno 7000 hektarjev mokrišč in za ogrožene živalske vrste, kot so orel belorepec, črna štorklja in sulec, ki bi lahko izumrle v celotni regiji.
Lahko druga javna korist prevlada nad ohranjanjem narave?
Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije pa je opozorila, da lahko kljub negativnemu okoljskem poročilu investitor sproži postopek ugotavljanja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Zato je ključnega pomena, pravi biologinja, da so vsa poročila in ocene vplivov pripravljeni strokovno že sedaj, saj bodo lahko predstavljali standarde, ki se jih bo poskušalo zaobiti v kasnejših postopkih.
Še vedno pa je v teku tudi postopek, da se območje Mure uvrsti v svetovno mrežo biosfernih območij v okviru programov Unesca. To so že naredile za območje porečja Mure Srbija, Hrvaška in Madžarska, na razrešitev slovenske vloge pa sedaj čaka tudi Avstrija, ki se prav tako želi priključiti Unescovi mreži.
