Peter Cafuta in Bernarda Gregorec Cafuta sta pred skoraj petimi leti tik ob Dravinji v Zgornji Pristavi kupila manjšo kmetijo z nekaj več kot dvema hektarjema njiv. "Že takrat sva vedela, da bova kmetijo vodila v skladu z načeli biodinamičnega kmetovanja. Vsaj dve leti pred tem sva namreč začutila, da si želiva živeti drugače in da morava stran od čistega potrošniškega načina življenja. Vedela sva, da je ta najina želja povezana z obdelovanjem zemlje. Kar kmalu sem začel čebelariti, čutil sem, kako mi ob misli na življenje v naravi zaigra srce," pripoveduje Peter Cafuta.
Zakaj ravno Ajda
Kmetijo sta poimenovala Ekološka kmetija Ajda. Bernarda Gregorec Cafuta: "Ime smo izbrali, ker ima ajda v Sloveniji že tradicijo, a tudi, ker v pridelavi predstavlja simbol skromnosti, kar je pravo nasprotje njenemu bogatemu okusu in pestri kulinarični uporabnosti. Je tudi hrana za prebujenega človeka, skromnega v porabi in bogatega v dajanju. Povrhu vsega je ženskega spola in predstavlja plodnost in materinstvo."
Peter Cafuta pravi, da sta sčasoma oba spoznavala, kako ju privlači delo na zemlji. Čeprav je on mestni človek, zaposlen kot geodet v medobčinski upravi. Bernarda je sicer res zrasla na kmetiji in se šolala na srednji kmetijski šoli, a se je odločila za študij ekonomije in zdaj dela v radgonskem Arcontu.
"Čeprav sva tako rekoč oba iz mesta in imava svoji zahtevni službi, si nekako predstavljava, da bomo slej ko prej tukaj tudi zaživeli," doda Cafuta. Skorajšnje selitve se zagotovo najbolj veselijo trije sinovi, ki se tukaj nadvse radi sproščeno igrajo in sem povabijo tudi vrstnike.
Sozvočje z naravo
Že zdaj po sistemu biodinamike, ki jo odlikujeta posluh za vsa živa bitja v naravi in kmetovanje brez kemičnih pripravkov in gnojenje zgolj s staranim biokompostom, pridelujejo zelenjavo zase in za prodajo šparglje, ajdo in piro ter letos tudi sončnice. Zasadili so sadovnjak z visokodebelnimi sortami, nabirajo tudi zelišča in začimbnice, registrirano rastišče čemaža imajo v Varnici. Najprej je Peter začel čebelariti: "Vso zimo sem študiral, kako se tega lotiti, poiskal nasvet pri čebelarjih in spomladi začel z dvema panjema." Zdaj ob čebelnjaku že stoji lesena hišica, v kateri bosta izvajala zdravljenje ali apiterapijo.
15
Kar 15 je v Halozah kmetij, ki so jih prevzele mlajše družine.
Rada sta del ponudbe Haloz
Vključila sta se tudi v snovanje turistične znamke Haloze, dežela tisočerih gričev in še posebno v projekt Kulinarične Haloze, ki je oblikoval sedemhodni "haloški meni".
Takšnih si želijo več
Slavko Podbrežnik, snovalec blagovne znamke Okusi Haloz: "Kmetija družine Cafuta je ravno takšna, kakršnih si želimo v Halozah še več. Tako po zagnanosti lastnikov kot po načelih zdrave pridelave hrane. Zaradi biodinamičnega principa so pozorni do okolja in upoštevajo tradicijo, za povrh imajo tudi turistične načrte. Logično je, da smo jih povabili v projekt Kulinarične Haloze. Vesel sem, da so se nam pridružili, tako z Bernardinimi nasveti kuharjem kot z oblikovanjem vegetarijanske različice menija, kjer so prispevali tudi del surovin, kot so ajda, šparglji, čemaž, zelišča in med. Naš cilj je, da bi pridelke in izdelke haloških kmetov ponujali tudi v vseh gostiščih, kjer je na voljo haloški meni."
Nesmisli razpisov
Nekoliko sta Cafutova razočarana, ker jima ne razpisu, s katerim sta želela preko LAS Haloze pridobiti kakih 15 tisočakov za apiterapijo in predelovalnico surovin, ni uspelo. "Na Agenciji za kmetijske trge so našli pomanjkljivost v tem, da na dan prijave nismo imeli registrirane dejavnosti, v katero smo šele želeli vložiti. Kar ni logično, saj ne moreš nekaj vnaprej registrirati in tvegati obisk inšpektorja in dobiti še globo. Za nas bi bil denar velik razvojni zagon. Banalno je to, da smo registracijo potem lahko naredili v tednu dni, a nam denimo sploh niso dali možnosti za dopolnitev vloge." Nista obupala in bosta našla rešitev.
"Najbolj pomembno je, da bi se kmalu preselili sem. Četudi zdaj sem le prihajamo, štejemo to posestvo že od vsega začetka za naš dom. Tako vsi čutimo," doda Peter Cafuta.
