Nemške raziskave so pokazale, da je med letoma 1989 in 2016 biomasa letečih žuželk upadla za več kot 75 odstotkov. Še bolj skrb zbujajoč je podatek, da do tega upada ni prišlo v industrijskih conah, temveč na zaščitenih območjih in v naravnih rezervatih.
Svetovne populacije žuželk – od čebel, metuljev in vešč do muh in hroščev – izginjajo z alarmantno hitrostjo. Ta pojav ustvarja tako imenovano "globoko tišino", ki bi lahko bila predznak resne ekološke in zdravstvene krize za celotno človeštvo. Na to opozarja znani ameriški zdravnik intenzivne medicine Joseph Varon iz Houstona, ki trenutno stanje primerja z medicinskimi znaki nevarnosti.
Globoka tišina kot znak odpovedi sistema
Varon, ki je strokovnjak za kritično nego in predsednik organizacije Independent Medical Alliance, je v svojem članku izginotje žuželk primerjal s klinično sliko pacienta. "V medicini je tišina lahko bolj alarmantna od hrupa. Pacient, ki nenadoma preneha kazati znake bolečine, ali monitor, ki utihne, pogosto signalizira odpoved sistema in ne izboljšanja stanja," pojasnjuje zdravnik.
Po njegovem mnenju se enako dogaja z ekologijo. Trenutne tišine v naravi ne smemo razlagati kot stabilnost, temveč kot resno opozorilo. Globalne ocene kažejo, da je več kot 40 odstotkov vrst žuželk v upadanju, napovedi pa sugerirajo, da bi lahko do leta 2030 izgubili kar četrtino vrst ali pa bodo te visoko ogrožene.
Vpliv na kakovost hrane in zdravje ljudi
Posledice izginotja žuželk so večplastne in neposredno vplivajo na ljudi. Žuželke so ključni opraševalci za sadje, zelenjavo, oreščke in stročnice. Brez njih se ne zmanjšujejo le količine pridelane hrane, ampak pada tudi njena kakovost. Izgubljajo se ključna hranila, vitamini (kot je vitamin C), minerali (na primer cink) in antioksidanti, kar neposredno slabi človeški imunski sistem in povečuje tveganje za kronične bolezni.
Varon izginotje žuželk vidi kot "biomarker stresa in toksičnosti okolja na ravni populacije". Ljudje že kažejo znake povečanih alergij, odpornosti na antibiotike, respiratornih infekcij in pomanjkanja hranil, kar je delno povezano s spremembami v ekosistemih. Poleg tega neonikotinoidi in druge kemikalije, ki uničujejo živčni sistem žuželk, vplivajo tudi na sesalce, vključno z ljudmi, pri katerih lahko povzročajo endokrine motnje in nevrološke težave.
Žuželke kot stražarji biologije
Žuželke s svojimi kratkimi življenjskimi cikli in hitrim metabolizmom reagirajo na motnje v okolju – bodisi kemične, prehranske ali elektromagnetne – veliko prej, preden simptome pokažejo ljudje. "Žuželke so stražarji biologije, njihova smrt je zgodnji znak, da živi sistemi razpadajo," opozarja Varon.
Strokovnjaki poudarjajo, da so brez hitrega ukrepanja, ki vključuje zmanjšanje uporabe pesticidov, zaščito habitatov in integracijo ekološkega zdravja v medicinsko prakso, posledice lahko katastrofalne. Zaključna misel je jasna in streznitvena: "Civilizacije ne propadejo le zaradi vojn ali ekonomije. Propadejo takrat, ko se tiho zrušijo živi sistemi, ki jih vzdržujejo."
