S svojimi sposobnostmi, kot so izvajanje rutinskih meritev, izdelava elektronskega lista in stalno nadziranje vitalnih funkcij bolnika, lahko uspešno razbremeni medicinsko osebje, ki se zato manj ukvarja z rutinskimi opravili in se bolj posveti delu, ki je osredotočeno na bolnika.
Vpeljava humanoida v zdravstveni sistem, ki jo je na 11. strateški konferenci Vrednost inovacij predstavil dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je le eden od primerov razvoja zdravstvenega sistema v smeri na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave (NaVTeZ oziroma value-based healthcare). V središču tovrstne zdravstvene obravnave je bolnik in njegovo zdravje, zdravljenje pa je organizirano tako, da bi z njim dosegli najboljše rezultate za bolnika glede na vložena sredstva. Prinaša celovito spremembo načina obravnave bolnika, ki je bistveno bolj vključen v obravnavo, zdravstveni timi so motivirani za čim boljše izide zdravljenja, merjenje izidov zdravljenja pa omogoča višjo kakovost zdravstvenega sistema za vse deležnike in družbo kot celoto.
Merjenje izidov zdravljenja za večjo kakovost in učinkovitost
Osrednja govornica na letošnji konferenci pod geslom Izidi zdravljenj v osrčju sistema je bila Nicola Bedlington, soustanoviteljica svetovalnega podjetja Millwater partners in ena ključnih oseb, ki je pomagala zgraditi organizacijo Evropski forum bolnikov (European Patient Forum).
Po opredelitvi koncepta NaVTeZ je pojasnila, zakaj je sistem, ki bolnika postavlja v središče, pomemben za družbo. Koncept predlaga ureditev zdravstvenega sistema, ki je osredotočen na konkurenčnost in izboljšanje izidov za bolnike. Temelji na merjenju rezultatov oziroma zbiranju podatkov, ki dajejo informacije o tem, kako učinkovito je bilo zdravljenje za bolnika, denimo klinični izvidi, počutje, morebitne bolečine. »Pomembno vlogo igrata dobra in učinkovita digitalna ter tehnična podpora, da zbiranje podatkov dodatno ne obremenjuje zdravstvenega osebja,« poudarja Bedlingtonova. Ker koncept NaVTeZ razume skupne zdravstvene potrebe bolnikov in meri rezultate, in s tem tudi stroške, lahko pomaga oblikovati rešitve za izboljšanje zdravstvenih rezultatov. Po njenem prepričanju so oportunitetni stroški celotnega procesa oskrbe bolnika pomemben vidik NaVTeZ, ki ga ne smemo zanemariti. »Osredotočenost na zdravstvene rezultate in postopke oskrbe pomeni zmanjšano variacijo prakse, večjo kakovost zdravstvene oskrbe in izboljšano stroškovno učinkovitost.« Dodaja, da obstoječi zdravstveni sistemi postajajo nevzdržni, prav tako se med državami povečujejo neenakosti v obravnavi. In ker se prebivalstvo v Evropi stara, se moramo nujno premakniti k zdravstvenim sistemom, ki bolnikom lahko nudijo pravično oskrbo, ki je trajnostna in dolgoročna ter dostopna vsem.
Izkušnje iz tujine: Nizozemska in Švedska
Koncept NaVTeZ zelo dobro poznajo na Nizozemskem, saj so ga že pred leti vpeljali v sedem bolnišnic združenja Santeon. Kot je povedal Pieter de Bey, generalni direktor združenja Santeon, so si pri uvedbi koncepta NaVTeZ zastavili pet ambicij. Prva je, da so bolniki v proces zdravljenja aktivno vključeni. Druga ambicija določa, da strokovnjaki tesno sodelujejo med seboj, in tretja, da s skupnimi močmi delujejo tudi na področju inovacij in raziskav. Četrta želi, da je kakovost oskrbe transparentna, peta pa, da mora biti oskrba bolnikom vedno dostopna – tudi v finančnem smislu. V vseh sedmih bolnišnicah so merili vrednost zdravljenja za bolnika in ugotovili, da so med bolnišnicami velike razlike. Zato so uvedli standardizirane kartone, s katerimi merijo rezultate zdravljenja, stroške ter učinkovitost procesa zdravljenja. »V zadnjih desetih letih smo se v skupini Santeon naučili, da moramo ustvariti skupno razumevanje vrednosti in jo meriti s pomočjo podatkovnih standardov. Verjamemo, da bo z nenehnim izboljševanjem tudi večja finančna korist za bolnišnice. Začeti moramo z malimi koraki, postopno, nato pa rasti s pragmatičnostjo in varnim učnim okoljem,« je poudaril de Bey, »Verjamemo, da smo lahko boljši skupaj (better together). Da se učimo, ne obsojamo.«
Švedsko prakso je predstavil Hans Winberg, generalni sekretar v stockholmski Fundaciji za vodilno zdravstveno varstvo. Michael Porter, ki je skoval koncept NaVTeZ, je namreč Švedsko izbral za najbolj primerno državo, v kateri bi lahko testirali nov model. Winberg je k temu dodal še, da je zanj koncept NaVTeZ na ravni nacionalnega zdravstvenega sistema v osnovi model upravljanja, pri čemer ima vsak deležnik svoje interese. Kot tak izhaja iz tržne logike, kjer ima osrednji pomen merjenje rezultatov glede na zunanje primerjave oziroma izbiro. »NaVTeZ predstavlja perspektivo, ki poudarja, kaj je pomembno za bolnika, hkrati pa pristojni na operativni ravni in tisti na ravni politike to razumejo vsak po svoje.« Tudi Winberg izpostavlja, da je treba sistem nenehno izpopolnjevati, biti do njega skeptičen, preverjati in primerjati rezultate, vse deležnike pa spodbujati k sodelovanju, da bi sistem še izboljšali.
Še nekaj korakov do NaVTeZ v Sloveniji
Ker je za vpeljavo NaVTeZ ključen napreden informacijski sistem oziroma digitalizacija zdravstvenega sistema, je v uvodnem nagovoru državna sekretarka na Službi vlade RS za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić predstavila cilj digitalne preobrazbe tako gospodarstva kot javnih storitev pri nas. »Zadali smo si cilj, da bodo do leta 2030 vse ključne javne storitve na voljo preko spleta ter da bodo vse državljanke in državljani imeli dostop do svojih e-kartotek.«
Da je to področje, na katerem Slovenija še nazaduje, so se strinjali vsi govorci na okrogli mizi z naslovom Sprememba paradigme v zdravstvu: od prvih korakov do upravljanja življenjskega sloga, ki jo je moderiral prim. mag. Dorijan Marušič, svetovalec ministra za zdravje.
Za začetek pogovora je red. prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, znanstvena svetnica na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, spregovorila o anketi, ki so jo opravili med relevantnimi deležniki, da bi preverili, če poznajo koncept NaVTeZ. Slaba polovica, okoli 40 odstotkov anketirancev, je koncept poznala. »Paradoks pa je, da je od vseh vprašanih kar 81 odstotkov odgovorilo, da bi koncept v naš zdravstveni sistem prinesel nekaj dobrega, kljub temu, da ga niso nujno poznali.«
Koncept zveni privlačno, a ob tem ne smemo pozabiti, da izhaja iz Združenih držav Amerike, kjer je zdravstvo bolj ekonomska disciplina, je poudaril doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., iz Univerzitetne klinike Golnik. Po njegovem golo preslikovanje koncepta na slovenska tla za nas ne bo prava metoda. S tem se je strinjala tudi izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki opozarja, da je treba paziti pri implementaciji koncepta. »Frustracija zdravstvenih izvajalcev je, da ne dobijo povratnih informacij, da bi v konceptu videli vrednost. Torej, kako dati vsakemu deležniku pravo informacijo, ki mu bo koristila.« Tudi Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se strinja, da je veliko podatkov. Zavod zato od leta 2013 dalje vse podatke o plačanih storitvah za vsako osebo uporablja tudi za sekundarno rabo in že dlje časa se ukvarjajo z nakupom storitev, ki so za bolnika najbolj koristne. »Vprašanje je, kolikšna je pristojnost zavoda v tem rigidnem sistemu, torej, če lahko podpremo takšne inovativne pristope, ker vsak tak pilotni preizkus traja dolgo,« se sprašuje Bolka. Sogovorniki so se strinjali, da je treba NaVTeZ uvajati postopoma, prav tako pristop ni primeren za vse dejavnosti, torej ni univerzalen. Izpostavili so še, da bi moral biti v prihodnosti zdravstveni tim drugačen, izvajalce zdravstvenih storitev bi morali razbremeniti planskega gospodarstva in nameniti pomembno pozornost transparentnosti.
Usmerjeni v prihodnost
Merjenje izidov zdravljenja ponuja možnost za izboljšavo vrednosti zdravstvene obravnave. Koncept NaVTeZ zahteva transparentne in dostopne izide zdravljenj, ki omogočajo primerjavo, zdravo konkurenco med izvajalci, bolnikom pa daje možnost izbire, kje bodo storitev, ki jo potrebujejo, opravili. Kot je v zaključnem govoru izpostavila mag. Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, je treba vrednost v zdravstvu tudi primerno določiti.
»Če te vrednosti ne določimo in ne merimo sproti, je posledično ne moremo dosegati in s tem neizbežno ustvarjamo oportunitetne stroške, ki jih nihče ne meri. Ne mislim samo na denarne vrednosti, danes smo govorili predvsem o izidih zdravljenja in to za vse nas, ko ga in če ga potrebujemo.« Osnovno poslanstvo farmacevtske vede so inovacije, usmerjene v prihodnost, to so nova inovativna zdravila in novi postopki zdravljenja. »Inovacije, ki znajo pokazati in dokazati svojo dodano vrednost pri zdravljenju vsakega posameznega bolnika.«