Surtsey je vulkanski otok v Atlantskem oceanu. Nahaja se trideset kilometrov od Islandije. Nastal je z velikim izbruhom leta 1963, ki se je začel na globini 130 metrov.
Izbruh je trajal kar tri leta in do leta 1967 je nastal otok s površino 2,7 kvadratnega kilometra. Zato ne preseneča, da so ga poimenovali po ognjenem velikanu Surtu iz nordijske mitologije.
Erozija tal in močni vetrovi na severu Evrope so njegovo površino sčasoma zmanjšali na približno 1,3 kvadratnega kilometra, ne pa tudi zanimanja znanstvenikov za skrivnostno območje, piše portal PunKufer.
UNESCO je otok zaščitil in ga uvrstil na svoj seznam območij svetovne dediščine v Evropi, pri čemer je dostop do otoka omogočen samo izbranim botanikom, biologom in vulkanologom. Njihova glavna naloga je preučevanje, kako nastane ekosistem brez vpliva človeka.
Mah in lišaji sta bili prvi vrsti rastlin, ki sta pognali na otoku, zelo kmalu so na Surtseyju začeli pristajati prvi ptiči. Danes tam raste približno sedemdeset rastlinskih vrst, živijo žuželke, ptice in tjulnji.
Na otoku je le ena hiša, kjer spijo strokovnjaki, ki preučujejo spremembe na Surtseyju. Preden pristanejo na otoku, vsakega znanstvenika temeljito preiščejo, da ne bi nehote prenesel nanj kakršnih koli semen, katerih kalitev bi lahko motila naravni ekosistem.
Kljub varnostnim ukrepom je na otoku zrasel paradižnik, ki je presenetil znanstvenike. Tamkajšnji strokovnjak je priznal, da je po zaužitju sadeža opravil veliko potrebo na prepovedanem mestu na rodovitni vulkanski zemlji, še piše PunKufer.
Rastlino so nemudoma odstranili in poostrili nadzor nad dejavnostmi vseh strokovnjakov.
