Če že ni dovolj le sprehod po bližnjih poteh, potem se lahko odpeljemo tudi raziskovat nove kraje v bližnji in malo bolj oddaljeni okolici. Ena takih skrivnostnih poti, ki smo jo na februarski praznični dan izbrali za destinacijo, je tudi tista čudna razpoka na sredi zemljevida Istre.
Ta največji polotok na območju nekdanje skupne države je zelo pravilne trikotne oblike, ki se začne na severu pri Debelem rtiču in Ankaranu in nadaljuje navzdol do Pulja in po drugi strani nazaj do Opatije. Razpoka, ki sicer ni edina, na vzhodni strani Istre jih je kar nekaj, vključno z največjo – izlivom reke Raše – se imenuje Limski kanal, tudi Limska draga ali Limski fjord. Priznam, kot otrok sem mnogokrat potoval na počitnice do Pulja in v okoliške kampe, vedno pa sem ta nenavadni zaliv v soteski spremljal le s ceste Koper–Pulj, ki se je potem, ko je nastal Istrski ipsilon, le še bolj oddaljila od poti do prestolnice Istre.
Iz Ljubljane do Limskega kanala je okoli 200 kilometrov, odvisno, kaj še želite videti, sploh obisk tradicionalnih istrskih letovišč, kot sta Poreč in Rovinj, zna biti zanimiva izkušnja – Poreč postaja Monte Carlo, z velikanskimi hoteli so ali še bodo pozidali celo obalo severno od mesta in uničili še zadnji spomin na drugačni turizem, ki je pripadal vsem ljudem rajnke države. Danes je cesta, ki se na drugi strani vzpne do odcepa za Rovinj in nadaljuje proti Pulju, prazna tudi poleti.
Pot smo prevozili s prenovljenim DS 7, ki je luč sveta ugledal leta 2017 in je dobil dodatek v imenu – Crossback. Konec januarja je prenovljeni DS 7, ki ga med drugimi vozi tudi naša smučarska šampionka Tina Maze, zapeljal tudi v naše salone. DS 7 je dobil nov obraz z ožjimi LED-lučmi in petimi pokončnimi svetlobnimi črtami na straneh odbijača, ali kot temu pravi DS, svetlobno tančico. Tudi zadek je dobil ožje luči in nov pokrov prtljažnika, izginil je napis Crossback. Dizajn zdaj kot celota deluje bolj dokončano in premium. V notranjosti so novi materiali, nov je digitalni del z infotainmentom in merilniki. DS je po prenovi v prodajni paleti pustil le še hibridne pogone, v katerih je 1,6-litrski turbo motor dopolnjen z enim ali dvema elektromotorjema kot v našem primeru, zato se je testni DS 7 obnašal kot štirikolesno gnan avtomobilček s skupno močjo 221 kW (300 KM). Baterija z močjo 14,2 kWh, ki jo 7-kilovatni polnilnik napolni v malo manj kot dveh urah, dejansko zadošča za 40 električnih kilometrov mestne vožnje.
DS 7 je tako kot preostali trije pri nas prodajani modeli simfonija dizajna s francosko interpretacijo. Vse je v slogu diamantno oblikovanih elementov, od stikal za pomik stekel, ki so rahlo retro (in ne optimalno) postavljena med sedeže, do različnih elementov, pri katerih so si oblikovalci dali duška tudi z materiali – usnje, alkantara, kovina, vse je tu. Srednji paket opreme, Performance Line+, ima večino reči, ki jih potrebuje malo bolj zahteven voznik, plus nekaj bonbončkov za razvajanje, med drugim DS Active Scan Suspension, ki predvideva relief ceste pred vozilom in prilagaja vzmetenje. Ni sicer oleopnevmatsko vzmetenje Boginje, po kateri ima ime cela znamka, je pa elektronski približek, ki poskrbi za nekaj dodatnega udobja med vožnjo. Testni primerek iz zlate sredine, ko gre za motor in opremo, stane skupaj z dodatki, kot so prostoročno odpiranje prtljažnega prostora in Focal Electra avdio sistem, 66.780 evrov.
Na spustu proti istrskemu fjordu je manjša razgledna točka, kjer je poleti verjetno kar nekaj avtomobilov, tam sta tudi trgovinica in razgledni stolp. Po slabem kilometru vožnje v kanalu pa naletimo na majhno pristanišče in restavracijo, seveda v tem času še povsem neobljudeno. Limski kanal je dolg 9 kilometrov s povprečno širino 600 metrov. Leži med Vrsarjem na severu in Rovinjem na jugu. Čeprav ste morda celo živeli z idejo, da gre za ekvivalent norveškim fjordom, to seveda ne drži – je le potopljen del Limske doline, ki se nadaljuje v notranjost Istre kot kraška dolina, v kateri tu in tam, kadar ne izgine skozi apnenčasta tla, teče potok Lim. Na notranjem delu dejansko deluje kot kanjon s 100 metrov visokim hribovjem, po devetih kilometrih do odprtega morja pa se pobočja spustijo le na slabih 20 metrov. Do tja v sezoni vozijo turistične ladje, lahko pa se odpravite tudi peš po pobočju, z avtomobilom pa ne bo šlo. Tik nad izhodom na severni strani se konča tudi steza vrsarskega letališča. Hribovje naokoli je poraščeno s sredozemskim grmovjem in nizkimi drevesi. Ime je kanal dobil v antičnih časih iz latinščine kot limes, meja med dvema zemljiščema ali večjim prostorom, v tem primeru med dvema pokrajinama, ena pripada Pulju, druga pa Poreču. Prav na koncu zaliva se najde kamnita utrdba z nekropolo iz ilirskih časov, ena pa je tudi pri bližnji cerkvi sv. Martina. V stenah vzdolž obale so številne jame, v katerih so bile najdene ostaline iz časa neolitika. Skratka, fjord, ki to ni, na zahodu Istre, idealen za izlet v pomladanskih dneh.
