Vokalna skupina Fantje izpod Vurberka je ena tistih zasedb, ki prepevajo in ustvarjajo iz čiste ljubezni do glasbe. Kako bi drugače fantje, sedaj že možje v zrelih letih, ostali skupaj brez premora, več kot 30 let? V tem času so nanizali številne lastne pesmi, posneli tri zgoščenke in sodelovali s številnimi priznanimi slovenskimi glasbeniki. Avtorja mnogih njihovih pesmi sta Tine Lesjak in Brane Klavžar. Pot pa jih ni peljala le po krajih znotraj Slovenije, šli so tudi v tujino, v Nemčijo in na Švedsko, kjer so jih slovenski zdomci sprejeli s solznimi očmi. Sicer pa radi zapojejo tudi kakšno dalmatinsko, koledniške pesmi in podoknice. Na vajah se srečajo enkrat tedensko, pred koncertom večkrat. Tako je bilo gotovo tudi pred koncertom minulo nedeljo na Vurberku, kjer so priredili koncert V novem letu nove sanje in kljub slabemu vremenu napolnili tamkajšnjo kulturno dvorano. Ustanovni četverici vokalne skupine, to so Štefan Domiter, Tone Juršič, Marjan Dvoršak in Alojz Toplak, so se na odru pridružili še muzikantje, s katerimi so kot ansambel nastopali 20 let.
Nekoliko več je o zasedbi povedal baritonist Alojz Toplak.
Kako se danes spominjate začetkov?
"Aktivno smo začeli prepevati šele po tridesetem letu starosti. Takrat sem jaz ustanovil kulturno društvo in pevski zbor, hkrati pa sem videl, da je potreba po fantovskem petju. Zato smo ustanovili to skupino, ki je v svojih začetkih delovala v okviru kulturnega društva."
Nekaj časa ste delovali tudi kot ansambel. Kako je prišlo do tega?
"Vsem nam je bila všeč Slakova glasba, zato smo rekli, da bi dodali še diatonično harmoniko. Kot ansambel smo se nato začeli udeleževati raznih festivalov."
Tam ste dobili številne nagrade in priznanja za svoje delo. Na kaj ste najbolj ponosni?
"Na vurberškega zlatega, srebrnega in bronastega zmaja, na srebrno plaketo s ptujskega festivala in srebrno s koroškega festivala."
Katere so bile glavne prelomnice skupine?
"Veseli smo, da konstantno delujemo vsa ta leta. Po dva koncerta vsako leto in sodelovanje na občinskih prireditvah, z ansamblom smo gostovali v tujini. In seveda izid treh zgoščenk pa sodelovanja z različnimi priznani slovenskimi glasbeniki. Veliko vsega se je nabralo."
Kaj pa publika? Se je v tem času kaj spremenila?
"Opažam, da je potreba po tem petju. Včasih se je na vasi veliko več prepevalo, sedaj pa smo mi na tem območju eni redkih, ki še gojimo fantovsko petje. In vidim, da se tudi publika na naše koncerte dobro odzove. Na letnih koncertih ob materinskem dnevu in dnevu žena v Spodnjem Dupleku je dvorana polna, na našem letnem koncertu v Koreni zapolnimo dvorano, ki sprejme več kot 400 obiskovalcev. Poleg že omenjenih smo letos spomladi pripravili tudi spomin na Brodnjakovega Lojzeka (to je bil znameniti vaški godec z diatonično harmoniko) in mu posvetili cel koncert ter prav tako napolnili dvorano. V Dvorjanah je sicer majhna dvorana, ki je prav tako vedno polna."
Najbrž tudi zato, ker na svoje koncerte vedno povabite zanimive goste. Koga ste si v tem času najbolj zapomnili?
"Res je, na koncertih so vedno gostje, ki tudi nas vabijo na svoje koncerte. Med drugim smo delovali z Ansamblom Braneta Klavžarja, z Ansamblom Bratje iz Oplotnice, Ansamblom Ajda ... Na tem zadnjem koncertu so se nam pridružile Frajerke. Z vsemi vedno tudi zapojemo. Predlani smo sodelovali z Borisom Kopitarjem in z njim zapeli Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi."
Pa jih bo? Kakšno je po vašem mnenju stanje domače slovenske pesmi?
"Vokalno petje se vrača, sploh pa je veliko mladih privržencev Slakove glasbe, na vurberškem festivalu se vsako leto predstavi ogromno mladih ansamblov. Ta ritem, ki so ga uvedli Modrijani, mladim zelo ustreza, tako da mislim, da ni bojazni, da bi slovenska pesem umrla. V dolini tihi je tako ponarodela in jo prepevajo vse generacije."
Kakšni so vaši načrti?
"Dokler nam bo zdravje služilo in glasilke delovale, bomo prepevali. Zadnje čase imamo celo vedno več nastopov po raznih društvih, domovih za upokojence in podobno. Sicer pa pravim, jaz sem doživel vse, kar sem lahko. Na gostovanjih v tujini, na festivalih ... Kdor kot glasbenik ni izkusil festivala, tiste publike in energije, ta je veliko zamudil."
