Državni terorizem

Vojislav Bercko
24.05.2021 17:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Ugrabljanje letal ali drugih prevoznih sredstev s civilisti je terorizem. In pika. Pripadniki Al Kaide, ki so 11. septembra 2001 nad ZDA ugrabili štiri potniška letala in jih treščili v civilne cilje, so bili teroristi. Pripadniki palestinskih gibanj, ki so konec 60-ih in vsa 70-a leta prejšnjega stoletja ugrabljali letala z judovskimi potniki, so bili teroristi, četudi so jih nekateri imenovali borci za svobodo. A zgodovina ne pomni, da bi dal voditelj kake države pod pretvezo podtaknjene bombe ugrabiti civilno letalo nad svojim ozemljem in ga v spremstvu vojaških lovcev prizemljiti, da bi iz njega zvlekel opozicijskega nasprotnika. Tu gre že za državni terorizem.

Nedeljski incident, ki si ga je privoščil sporni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, je tako iracionalen, da so verjetno analitiki obveščevalnih služb najprej nejeverno zmajevali z glavo. A Lukašenko, ki državo vodi že 27 let in ga na Zahodu imenujejo zadnji evropski diktator, nima česa izgubiti. Zaradi prikrajanja rezultatov lanskih avgustovskih volitev, surovega zatiranja opozicije in svobode medijev ter drugih ravnanj je že zdavnaj izgubil vse simpatije demokratičnega dela sveta. Belorusijo pospešeno spreminja v evropsko Severno Korejo, državo, izolirano od preostalega vesolja, kjer živijo v nekem svojem čudnem svetu.

Zelo verjetno pa si niti Lukašenko ne bi privoščil ugrabitve civilnega letala, če ne bi vedel, da ima močno politično zaslombo nedaleč od Minska - v Moskvi. Ruski predsednik Vladimir Putin se mu tudi tokrat ni izneveril, iz Kremlja ni bilo slišati besede kritike incidenta, pač pa le obsodbe reakcij Zahoda. Nedvomno imata predsednika, ki skupaj igrata hokej in se naslavljata z dragi prijatelj, do opozicije zelo podobna stališča - ta je moteča, nepotrebna in treba jo je uničiti z vsemi sredstvi. Razlika je le v tem, da Putinovi kritiki dobijo kakšno dozo bojnih strupov, kot je novičok ali radioaktivni polonij-210, a cilj je isti. Kritike je treba utišati. In v tej luči lahko vidimo tudi ugrabitev letala na beloruskem nebu. Gre za jasno sporočilo beloruski opoziciji z voditeljico Svetlano Tihanovsko na čelu, ki je v izgnanstvu v Litvi, da ne bo milosti. Glede na prepolne beloruske zapore je itak ni bilo niti do zdaj.

Odziv mednarodne skupnosti bi moral biti enoten in odločen, kot je bil na primer 11. septembra. Seveda ne gre bombardirati Belorusije, kot so v lovu za voditeljem teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladnom tedaj storili Američani, a obstajajo vzvodi diplomatskih in gospodarskih pritiskov. Lukašenko mora postati persona non grata v vseh demokratičnih državah, proti njemu in njegovemu krogu - ne beloruskemu ljudstvu - pa je treba uvesti najstrožje sankcije. A kaj, ko se bo lahko še vedno zatekel v Kremelj, kjer ga bodo sprejeli z najvišjimi častmi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta