Državna prvakinja je s plezanjem zasvojena

Bojan Bauman Bojan Bauman
14.01.2018 07:02

Če nimaš glave na pravem mestu, moč pri plezanju ne pomaga, pravi dijakinja tretjega letnika II. gimnazije, ki vestno trenira vsak dan. Njena želja je uvrstitev na olimpijske igre. Če ji to uspe, se bo morala preizkusiti v vseh treh disciplinah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Urška Repušič, plezalka iz Maribora, PD Kozjak
Luka Fonda

Urška Repušič, 17-letna mariborska športnica, je do naslova državne prvakinje v balvanskem plezanju prišla s trdim delom. Na poti je imela namreč zelo visoke ovire. Janja Garnbret je namreč v tej disciplini večkratna zmagovalka tekem za svetovni pokal, nedavno končano sezono je sklenila kot druga na svetu. "Janje na državnem prvenstvu nisem premagala, ker ni nastopila. A uspelo mi je prehiteti nekaj izjemnih plezalk, Mino Markovič na primer," pojasni Urška. "Državna prvakinja sem postala v članski konkurenci in hkrati v mladinski, ker sem še mlada plezalka. Presenečena sem, da sem zadržala dobro formo celo sezono. Še dva tedna prej sem bila na svetovnem pokalu v Kranju deseta," pravi Mariborčanka, ki ima v svoji vitrini med drugim zmago na evropskem mladinskem pokalu v Franciji, kjer je končala na skupno drugem mestu. Podobne rezultate je na državnem prvenstvu imela tudi v težavnostnem plezanju, kjer se je se borila za bronasto medaljo.

Trenira tudi sama

Je plezalka v Športnoplezalnem društvu Kozjak iz Maribora, njen trener pa je Gorazd Hren, ki trenira tudi Garnbretovo, tako imenovani C-Team. "Treninge imam razdeljene. Polovico jih opravim sama, po Gorazdovem programu, sicer treniramo skupaj. Včasih grem v Velenje ali pa ostali člani pridejo v Maribor. Ko sem sama, prebiram trenerjeva navodila: recimo tri smeri po dvajset gibov, ki jih je treba opraviti med samostojnim treningom. Smer si izberem sama, tudi težavnost. To je zamudno in psihično naporno delo," razlaga. V Mariboru jo lahko spremljamo v umetni steni v kompleksu Pekarna na Taboru. Stena je polna oprimkov, vse jih že zelo dobro pozna, saj jih je že neštetokrat preplezala.
Se je težje fizično pripraviti ali je več dela z glavo? "Najprej je treba pošteno garati za mišice. A če nimaš glave na pravem mestu, ti moč ne pomaga veliko. Zelo je pomembna psihična trdnost, kako reagiraš na pritisk. Psiha je neraziskano območje, premalo še izkoriščamo možnosti, ki se ponujajo. V težkih situacijah znam ostati hladnokrvna in to je moja velika prednost." Lahko v danih razmerah kvalitetno trenira in dovolj hitro napreduje? "Razmere še zmeraj niso optimalne. Za preboj sta potrebni tudi velika želja in notranja moč. Potem je mogoče premostiti ovire."

Športnica in uspešna šolarka

Plezalka je v tretjem letniku II. gimnazije, a čeprav ni v športnem razredu, ni nobenih težav z dogovarjanjem za izostanke zaradi treninogov. "Ni povsem enostavno urejati moje izostanke, toda športni koordinator, profesor Renato Kuzman, pomaga." Doslej so jo zaradi dobrih ocen starši tudi zmeraj podpirali, nenazadnje plezanje ni poceni šport. Treba je plačati kotizacije za tekme.
Treninge ima vsak dan, včasih tudi dvakrat na dan, ko je treba v fitnesu pridobiti moč. Urška je torej dekle z veliko samodiscipline; ne popušča niti, ko je na treningih sama v steni, ko si sama določi intenzivnost vadbe. "Vse, kar imam, je moja volja, samoiniciativnost in želja po uspehu. To me žene naprej. Pogrešam primerjave z drugimi plezalci, čeprav je bilo v preteklosti še težje."
Plezanje je pravzaprav način njenega življenja, s plezanjem je zasvojena. "Ko te enkrat prevzame, se težko izviješ." Umetne stene v telovadnicah občasno zamenja z naravnimi in se loti izzivov v okolju. Najbližje naravno plezališče v skali je Kotečnik pri Libojah v okolici Celja. Počitnikuje pa skorajda nič. Tudi na Kanarskih otokih denimo, ne počiva, ampak gre tja plezat.

Želja so olimpijske igre

V teh dneh pa se je že začela pripravljati na novo sezono. "Letos pričakujem dokončen preboj v člansko reprezentanco. Še bolj bo naporno zaradi številnih potovanj, tekme so razpršene po vseh kontinentih. Že na evropskem pokalu so bila potovanja naporna, v kombijih na poti preživimo tudi trinajst ur do cilja."
So ji bližje balvani ali težavnostno plezanje? "Doslej sem imela boljše rezultate v balvanskem plezanju, premagovanju problemov v krajših plezalnih smereh. V prejšnji sezoni sem se popravila tudi v težavnostnem plezanju. Tako sem sedaj v dilemi, čemu nameniti glavno pozornost."
Odgovor so ji ponudili kar organizatorji tekem za svetovni pokal, ki v prvem delu sezone prirejajo tekme v balvanskem plezanju, ko jih zaključijo, se poleti začne sezona v težavnostnem plezanju. "Drži, tako se lahko veselim obeh disciplin." Morda bo treba dodati še hitrostno plezanje. Če bi se ji uspelo uvrstiti v olimpijsko reprezentanco, ki bo nastopila čez tri leta v Tokiu, se bo tam treba preizkusiti v vseh treh disciplinah - balvanih, težavnosti in hitrosti.

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta