Z veliko prepričljivostjo je bil, do tedaj odvetnik prvokategornik v najmočnejši odvetniški pisarni v državi, Čeferinovi, spomladi 2016 izvoljen v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. In se je nekdanji mariborski župan Franc Kangler, na primer, moral ozreti po novem zagovorniku. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je sodišče Sveta Evrope, jurisdikcijo ima nad državami članicami, to je skupno neverjetnih 830 milijonov ljudi. S Slovenijo strasbourško sodišče zadnja leta ni imelo malo dela.
Začniva neslovensko. Se je, gospod sodnik, kdo od katalonskih političnih izgnancev obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, pričakujete, da se bo? V različnih situacijah so po Evropi, niso vsi na prostosti. Odstavljenega katalonskega premierja v "prostovoljnem" izgnanstvu so v Nemčiji pred veliko nočjo prijeli v imenu Španije, mislim na to, da je bil ob svobodo na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo.
"Sodišče v Strasbourgu seveda ne more odločati o tem, ali gre Kataloncem pravica do samoodločbe, ali smejo organizirati referendum o neodvisnosti in podobno. To ni v naši pristojnosti. Dejstvo pa je, da so nekaterim katalonskim politikom vzeli prostost, kar pomeni poseg v pravico do osebne svobode, ki je zagotovljena s 5. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ni izključeno, da bi se kateri izmed njih obrnil tudi na naše sodišče, seveda pa to lahko stori šele po izčrpanju pravnih sredstev na nacionalni ravni. Pojasnim naj še, da poseg v posamezno pravico še ne pomeni nujno njene kršitve. Do kršitve pride tedaj, kadar poseg ni skladen s konvencijskimi pogoji."
Kar nekaj politično aktivnih je v zadnjem času našlo Strasbourg. Nekdanji italijanski premier Berlusconi, protiputinovski ruski opozicijec Navalni je prišel tudi osebno povedat sodnikom svojo plat ...
"Pri gospodu Berlusconiju gre za to, da mu je bilo zaradi kazenske obsodbe onemogočeno, da bi kandidiral za najvišje državne funkcije. Vložil je pritožbo na naše sodišče in uveljavljal, da so mu bile s tem kršene konvencijske pravice. Če sem prav razumel, so nekateri politični dejavniki v Italiji pričakovali, da bi sodišče v Strasbourgu lahko odločilo v korist gospoda Berlusconija v tako kratkem času, da bi mu to omogočilo prevzem kakšne pomembne funkcije že v zvezi z nedavnimi parlamentarnimi volitvami. Veliki senat sodnikov je nedavno opravil zaslišanje, odločitve še ni."
Berlusconi ni bil navzoč.
"Ne, ni bil. Zastopali so ga njegovi odvetniki. Je pa bil v svoji zadevi osebno navzoč gospod Navalni. V tem primeru ni šlo neposredno za vprašanje možnosti, da bi se kot kandidat udeležil tokratnih volitev predsednika Ruske federacije. Šlo pa je za njegovo sankcioniranje zaradi delovanja na nekaterih političnih zborovanjih. Tudi v tej zadevi je bilo nedavno zaslišanje pred velikim senatom našega sodišča, do odločitve pa bo minilo še nekaj časa."
Saj, kako je ESČP pripeto na prostor in čas. In sodniki. Sedeminštirideset pravniških prvokategornikov. Niste v izolaciji. Komunicirate tudi zunaj obravnav. Verjetno izmenjate mnenje, na primer o sporni poljski pravosodni reformi. Kako delujete na dnevni ravni. Pač, ne vklopite se, samo ko odločate.
"Sodišče je izjemno intelektualno stimulativno okolje. Sodniki ne razpravljamo samo o odprtih zadevah in rešujemo pritožbe, ampak se seveda medsebojno pogovarjamo tudi o najpomembnejših evropskih in svetovnih družbenih procesih in pojavih in kot vsi resni intelektualci imamo tudi mi o tem svoje mnenje. Pogosto pa takšni problemi pridejo do nas kot primeri z nekoliko časovnega zamika. Tisto, kar je danes aktualno na političnem področju, običajno čez nekaj mesecev ali let postane tudi tema reševanja pritožb, ki pridejo na naše sodišče."
V drugi polovici devetdesetih, nekaj let po reformi sodne mreže v Sloveniji, mreže, na katero so precej pozneje vsi odgovorni kazali, da je kriva nenormalnih sodnih zamud, je dr. Marko Bošnjak sestavil analizo trajanja kazenskih postopkov pri nas, ki v vsem bistvenem še zmeraj drži. Bil je takrat, letnik 1974, sodelavec Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, na začetku bleščeče kariere, ki gre od začetka samo gor gor. Slovenija je bila sredi prejšnjega desetletja na sodišču, katerega sodnik je danes, spoznana za sistematično kršiteljico pravice do pravočasnega sojenja. Šele pod pritiskom Strasbourga je začela sodne zamude bolj sistematično krajšati, odpravljati. Pravnik, to je zanj sveto poslanstvo, poklicanost.
Rusija in Turčija nista izvršili največ sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, pokaže poročilo za leto 2017, objavljeno je bilo v začetku aprila. V letu, ko je bilo izvršenih rekordno število sodb, 3691, jih je Slovenija izvršila sedem, vse v zvezi s sistemskimi problemi. Največ jih je izvršila Italija. Odbor ministrov Sveta Evrope, ki nadzira uresničevanje sodb ESČP, je lani prejel osem novih dokončnih sodb proti Sloveniji, tri več kot leta 2016. Slovenija še ni izvršila skupno 50 sodb. V desetih gre za sistemske probleme in na izvršitev čakajo več kot pet let. Sodišče je lani Sloveniji odredilo plačilo odškodnine v višini 170.790 evrov, kar je skoraj štirikrat več kot leto prej. Rusiji je sodišče zapovedalo plačilo največ odškodnine zaradi ugotovljenih kršitev človekovih pravic:14,6 milijona evrov. Med neizvršenimi slovenskimi je izpostavljena skupina sodb v zvezi z razmerami v zaporih pri nas.
