Desetletje groze

Vojislav Bercko
15.03.2021 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Bila je šola in bili so dijaki. Kmalu zatem so prišli tanki in vojaki. Danes mineva natanko deset let, odkar so mulci v sirskem mestu Dara pod vplivom dogajanj v arabski pomladi, ki je vzniknila na severu Afrike, od Tunizije do Sirije, na šolo napisali nekaj grafitov proti režimu Bašarja Al Asada. Aretirali so jih, ljudje so šli na ulice in pričela se je najbolj krvava drama 21. stoletja.

Deset let po začetku sirske vstaje je bilanca grozna: od 360 tisoč do pol milijona mrtvih, še več ranjenih, in razseljena skoraj polovica 22-milijonske države. Le režim je ostal enak, trd in neizprosen, kot je bil vsa zadnja desetletja. Geopolitične karte pa so se premešale na novo. Če so Združene države Amerike dolgo časa, vse od konca druge svetovne vojne, veljale za naslednico nekdaj kolonialne velesile Velike Britanije in na Bližnjem vzhodu igrale glavno vlogo, jim je ta primat vsaj deloma odvzela Rusija. Ta je v Siriji pomagala Asadovemu režimu do zmage v vojni, ki sicer še ni končana, ampak zamrznjena, ob tem pa sta se na novo pozicionirala še Turčija in Iran.

Vojna v Siriji ni destabilizirala samo zmeraj eksplozivnega Bližnjega vzhoda, temveč tudi Evropo. Begunski cunami, ki ga je sprožila, je prispeval h krepitvi desnih političnih sil - od Grčije do Skandinavije, s Slovenijo vred. Protimigrantska retorika je v zadnjih petih letih postala ustaljen besednjak v državah, ki imajo (vsaj) v ustavah zapisano spoštovanje človeškega življenja in drugačnosti. Stavek Angele Merkel, nemške kanclerke v odhodu, ko je beguncem sporočila, da so dobrodošli, je pretresel Evropo bolj kot kar koli po koncu hladne vojne. In mimo njenih namenov vzpodbudil razmah miselnosti, ki bi jo Nemčija in praktično vse evropske države rade pozabile: miselnost nacifašizma. Po drugi strani pa je tudi v ljudeh, ki prihajajo z Bližnjega ali Daljnega vzhoda, eksplodirala ideja džihada, svete vojne proti "nevernikom", ki se je sicer vlekla že desetletja. Mnogi Evropejci so jo, tudi spričo terorističnih napadov z vrhuncem v Parizu novembra 2015, preslikali kar na celotno muslimansko populacijo. {api_embed_photo_R30}643549{/api_embed_photo_R30}

Sirska vojna, kjer je v rokah zmernih ali radikalnih upornikov le še ena pokrajina ob meji s Turčijo, se bo slej ko prej končala; vse vojne doslej so se. Spremeniti pa bi se moral svet, da se take tragedije ne bi več dogajale. Saj ni samo Sirija, tu je še spopad v Jemnu, kjer se podobno kot v Siriji igrajo svoje grde igre velesile, pa spregledani konflikti v Afriki s Sudanom na čelu ... Še v Evropi, na Balkanu, ves čas tli ponoven konflikt, podoben tistim s konca prejšnjega tisočletja. In je tik pred tem, da eksplodira.

Če se vrnemo na začetek: arabska pomlad je mrtva, na oblasti so podobno totalitarni režimi, kot so bili oni, ki so jih ljudje skušali zrušiti. Tudi tista šola v mestu Dara je menda porušena. Tako kot usode ljudi, ki so sanjali o svobodi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta