Preliminarni podatki o pobranih davkih v lanskem letu niso spodbudni. Oblast luknjo v državnem proračunu, ki je posledica zmanjšanja zneska pobranih davkov, polni s pospešenim zadolževanjem države. Četudi je ta denar rekordno poceni, ga bo treba v prihodnosti vrniti. Vir za vračilo bodo davki. Ob tem ne gre prezreti ugotovitve fiskalnega sveta, da so se prihodki državnega proračuna v letu 2020 zmanjšali predvsem zaradi upada gospodarske aktivnosti in posledično nižjih davčnih osnov. Le v manjši meri so padli zaradi protikoronskih ukrepov.
Večja ko je gospodarska aktivnost, več obdavčljivih prihodkov in dobičkov ustvarijo podjetja in državljani. Da je lansko zmanjšanje prihodkov proračuna le v manjši meri posledica protikoronskih ukrepov, pomeni, da je covid-19 začetek krize bolj pospešil kot povzročil. Na hitro okrevanje gospodarstva s koncem epidemije in s tem hitrim dvigom obdavčljivih prihodkov tako ne gre preveč računati.
Kaj za davkoplačevalce pomeni, če država s prevelikimi očmi najema kredite ne glede na kazalnike gospodarske aktivnosti, so po izbruhu prejšnje finančne krize najbolj brutalno občutili Grki. Oblast jim je bila pod pritiskom evropske trojke prisiljena ukiniti tako rekoč vse davčne olajšave, davčno breme pa dvigniti v višave. Uradnikov in funkcionarjev evropske trojke in domače politične elite ni prav nič zanimalo, ali je davčno breme še znosno in razumno. Videli so le možnosti, kako bi navadnega človeka in navadna podjetja še lahko obremenili, koliko je iz njih še mogoče izcediti, da bi bogati tuji upniki dobili vrnjen svoj špekulativni denar, ki so ga pred krizo velikodušno posojali grški državi. Precej velikodušni so tako v evropski trojki kot domači politični eliti istočasno bili do bogatih Grkov in njihovih podjetij. Deset let pozneje so navadni Grki še vedno veliko revnejši kot pred krizo, bogati pa so še bolj bogati.
Tudi v Sloveniji bi člani vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo premožnim davčni vijak odvili. Oblast je s tem, ko je pohitela z ukinitvijo dodatnega davka za luksuzne avtomobile, tudi že pokazala, kakšno davčno reformo podpira. V tako občutljivih, predvsem pa negotovih razmerah, kot smo jim priča, se davčna reforma s poudarkom na darilih za premožne hitro lahko pokaže kot past, ki lahko še leta zavira zdravo gospodarsko okrevanje in hkrati poruši temelje za dolgoročno stabilnost javnih financ.
Prav je, da predloge vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo pretrese še skupina, ki svetuje ministru za finance. A ta presoja bo koristna z vidika stabilnosti sistema javnih financ in razumne in poštene obdavčitve večine davkoplačevalcev le, če bo res neodvisna in ne bo samo krinka za oblast, da se bo ob objavi predlogov sprememb zakonodaje lahko sklicevala na stroko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
