Ko je padla vlada, je postalo jasno, da je padla tudi zdravstvena reforma. Korak, ki ga vsaka naslednja koalicija bolj zavzeto obljublja, bo vsekakor ena pomembnejših tem letošnje politične pomladi in zaveza, v katero bo nova vlada morala zagristi odločneje. Tako je bilo slišati na posvetu Za zdravo zdravstvo, kamor so pretekli teden povabili tudi štiri nekdanje ministre za zdravje. "Zdaj v predvolilnem obdobju prihaja čas pravljičarjev," je sicer opozoril drugi zdravstveni minister samostojne Slovenije Božidar Voljč.
Bivši ministri so pričakovano zagovarjali nemoč te funkcije. Andrej Bručan je dejal, da ima minister "premalo možnosti, da bi izpeljal svojo idejo". Dorjan Marušič je dodal, da so se vsi štirje ministri, ki so poskušali speljati reformo, "zaleteli v zid - ministra za finance in premierja". Pri čemer pa je opozoril, da ne bi bilo dobro, če bi en minister v celoti in naenkrat reformiral zdravstveni sistem: "Po korakih je treba odpravljati napake ali odklone, kot to počnejo povsod po svetu." Njegov odgovor za rešitev največjih težav slovenskega zdravstva je dvig prispevne stopnje, a dvomi, da bo imela katerakoli politika voljo za tak ukrep, ki bi ji pri ljudeh na prvo žogo gotovo nabral veliko negativnih političnih točk.
Bručan je opomnil, da bo tudi gospodarstvo vedno proti dvigu prispevne stopnje. "Največji problem je, da se ne znamo dogovoriti," je njegova diagnoza, da zdravstvo ostaja nereformirano že desetletje in več. Politično soglasje bi bilo po mnenju Marušiča nujno tudi pri košarici pravic, ki je vselej tema koalicij, a se po njegovi oceni "obljublja košarico za pleksi steklom". Voljč je sicer prepričan, da imajo zdravniki premalo besede v načrtovanju zdravstva, preveč pa je imajo ekonomisti in pravniki.
Dvig prispevne stopnje na enajst odstotkov
Po oceni Dušana Kebra bi v zdravstvu potrebovali 500 do 800 milijonov evrov več denarja na leto, kar bi po njegovem dosegli z dvigom prispevne stopnje na enajst odstotkov. Pri tem je izpostavil interes vseh državljanov. "Država se bo morala odločiti, ali bo solidarna ali ne. Mi smo še daleč od tega. Sedaj najrevnejši dajo devet odstotkov svojega dohodka za zdravstvo, najbogatejši pa štiri odstotke. Solidarnost pa poveča prenos denarja," meni Keber. Predlagal je, naj tokrat v predvolilnem obdobju kandidati odgovarjajo o svojih usmeritvah in ne o floskulah tipa "odpravili bomo čakalne dobe". Kot je Marušič poudaril, je aktualna vlada namreč uspela dokazati, da "z vrečami denarja čakalnih dob ne bomo odpravili" in da v enem mandatu "reke čakajočih" ne bodo uspeli ustaviti.
Korupcija brez epilogov
Keber je opozoril še, da ni korupcijske zgodbe v slovenskem zdravstvu, ki bi dobila epilog: "Rešiti zdravstvo korupcije je prevelika naloga za zdravstvo samo." Marušič pa je dodal, da takih zgodb, kot je denimo gradnja ljubljanske urgence, ki se vleče in draži, na katero je opozoril Bručan, ne bo več, ko bo zdravje tudi politično prva vrednota v naši družbi. Pri čemer je Voljč izpostavil, da ni težava samo pri gradnji bolnišnic, temveč je spomnil na gradnje na splošno, na drugi tir in na vetrne elektrarne. "Zakaj bi bilo v zdravstvu bolje kot drugod v družbi? Nismo zdrava družba. Imamo vse bolezni sodobne družbe, od staranja prebivalcev, skupin, ki se borijo proti cepljenju, povečevanju debelosti," je naštel Voljč. Keber pa je poudaril, da "ni dokaza, da bi bil naš sistem slabši od drugih. Nasprotno. Po podatkih OECD smo v zgornji tretjini po učinkovitosti, torej porabi denarja."
Veseli na volitve
Da je slovensko zdravstvo v marsičem odlično, je prepričan tudi dr. Stjepan Orešković iz zagrebške medicinske fakultete, ki poučuje tudi na Harvard Medical School, ki je na konferenci predstavil svoj pogled na slovenski sistem. In kaj nam svetuje? "Pomembno je, da Slovenija ostane pri zdravi pameti in ne gre v populistično smer, da bi začeli negirati znanost in resnico. Vse mora bazirati na znanstvenih dokazih. Slovenija je nekje med birokratskim opisom, da je vse odlično, in populističnim, da je vse narobe. Državljan se lahko počuti dobro in varno v zdravstvenem sistemu, a sistem ni transparenten, je preveč medikocentričen, orientiran bolj na zdravnike kot na paciente," nam je dejal Orešković.
S primerjavami je treba biti previden, dobro pa je, da se učimo od drugih in smo odprti, je dodal. Pri tem je opozoril, da država premalo vključuje strokovnjake v odločanje. Po njegovi oceni je sicer 30 odstotkov denarja v zdravstvu nasploh potrošenega po nepotrebnem, med tem ko v zdravstvu ni dovolj denarja. Spomni na ljudi, ki umrejo zaradi napake v zdravstvu, v ZDA so ugotovili, da je to kar tretji najpogostejši vzrok smrti. Je pa sarkastično spomnil, da je Slovenija v vrhu po porabi antipsihotikov. "Šli boste torej veseli na volitve in ne boste se veliko spraševali," je sklenil.
