Morda se je na prvo žogo zdelo smešno, pa v resnici ni. "Čez nekaj dni začenjamo pobirati krompir v okolici Bjelovarja in pozivam Nino, Severino in ostale estradnike, ki so vzeli državno pomoč v višini 4.000 kun, da pridejo pomagat na njivo," je cinična objava ene od uporabnic, ki je postala prava atrakcija na družbenih omrežjih. Šala ali ne, šlo je za klofuto hrvaškim in drugim glasbenikom, ki so zaradi pandemije koronavirusa ostali brez nastopov. Hrvaška pevska zvezdnica Nina Badrić je precej vznemirila Hrvate, ko je potožila, da so glasbeniki zaradi pomanjkanja koncertov lačni, uporabniki Facebooka pa jim ob tem posmehljivo svetujejo, naj svoje prestižne oblekice pustijo doma in se oblečejo pobiranju krompirja primerno.
{instagram}https://www.instagram.com/p/CDTZ21RFLkY/{/instagram}
Zabolel je posmeh tudi koga v Sloveniji, kjer je koronakriza močno udarila tudi po tistih, ki se ukvarjajo z dogodki. Industrija srečevanj životari. Na spletu se je oglasil tudi Dejan Bojič, soprog Natalije Verboten, sicer pa lastnik podjetja Bumerang, ki se ukvarja z ozvočenjem dogodkov. Objavil je fotografijo velikega odra z množico ljudi. Zraven pa pripisal: "Vidite oder zadaj? Lep, a ne? Vidite ljudi spredaj? Več jih je kot dovoljuje NIJZ in vlada Slovenije!! Ne, niso obiskovalci. Ti ljudje so postavili ta oder. Pet mesecev so brez dela, ker jim je prepovedano! Šolali so se za to delo 10 in več let, pridobili certifikate, dovoljenja, opremo, znanje, izkušnje, plačevali prispevke, delali vse vikende, praznike, nočna dela, v snegu, v dežju, v ekstremnem soncu. Z veseljem in ljubeznijo, da ste se vi lahko zabavali tistih nekaj ur, potem so vse pospravili in ponovili vajo naslednji dan in naslednji in naslednji ... Da, ti ljudje znajo tudi krompir pobrati, znajo voziti traktor, zanjo obirati grozdje, znajo obirati jabolka ... Brez žaljenja in podcenjevanja zgoraj naštetega dela, ampak: znate vi postaviti ta oder? Boste od jutri delali vsak vikend? Boste od jutri delali vse noči? Boste delali, kolikor ur bo potrebno, dokler delo ne bo narejeno, ker ga ni mogoče prestaviti? Boste delali vsak praznik? Boste delali na plus 35? Boste delali na minus 15? Ti ljudje to delajo oziroma so delali. Res je, če bo treba, bodo delali tudi kaj drugega, zato ker jim trdo delo predstavlja temelj, na katerem gradijo vso svojo kariero. Zato se mi podcenjevanje udeleženih v tej industriji zdi skrajno primitivno in, kot pravijo naši politiki, sprevržno dejanje."
{facebookpost}https://www.facebook.com/dejan.bojic.9404/posts/3794324580594303{/facebookpost}
In Bojič ni edini, ki ga je provokacija s krompirjem prizadela. O teh beseda je javno razmišljal tudi avtor in glasbenik Tadej Košir. "Ležim in razmišljam. Ura je pozna. Spet sem nemiren. Pravkar sem prebral Bojičev post na FB-ju, pred tem pa še vse možne zapise v zadnjih mesecih o glasbenikih in naših (ne)delovnih pogojih ... Pa tisto z Nino Badrić in pobiranju krompirja ... Pa vse ostale komentarje in opažanja okolice ... Mnogo tistih: '... da denar pa seveda en Jan Plestenjak ali pa Magnifico itak ima in kaj se ma sploh za buniti. Pa da je treba počakati, da epidemija mine, pa da je zdravje na prvem mestu, potem pa zabava in vse ostalo ..." piše.
{facebookpost}https://www.facebook.com/tadej.kosir.1/posts/10159286152054041{/facebookpost}
"Ampak a je res toliko ljudi pri nas, ki dejansko verjame, da vsak izvajalec pri nas nastopa sam, na matrico, playback? Brez benda, tonca, lučkarja, tehnikov, voznikov, bukerjev, organizatorjev … Da pač pride v dvorano sam, na nek postavljen oder, ki je pač tam že od pamtiveka, z USB ključkom, ki ga kar sam vtakne v opremo, ki je seveda tam in brezhibno obratuje že leta. Vzame mikrofon v roke, ki je ležal na tleh, od prejšnjič, ko je tam nastopil Vlado Kreslin in ga je odložil na mesto, kjer je križec. Potem pritisne play in koncert se lahko začne? Ko konča pritisne stop, se zahvali publiki, odloži mikrofon nazaj na križec, kjer bo do jutri počakal, ko nastopi Hamo. Ko proda še nekaj majic in CD-jev, si vzame vodo iz hladilnika, počaka, da zadnji obiskovalec zapusti prizorišče, ugasne luči in zaklene vrata. Ključ pa pusti pod lončnico pred stranskih vhodom v dvorano, tam, kjer ga je prevzel ... Kolegialno stisne Hamotu še sms, da naj jutri pride pol ure kasneje, ker se prizorišče počasi polni. In zdej, ko nima dela, pač, jebiga, naj gre okopavat krompir, un ključek si pa naj nekam zatakne. Ali pa se dejansko zavedamo, koliko ljudi je trenutno ostalo brez centa na mesec, samo v glasbeni panogi? A se nam sanja, koliko festivalov, klubov, dvoran, ozvočevalskih firm, booking agencij, ipd. bo ugasnilo, ko bo vsega tega konec?" se še sprašuje Košir. "Stisne me, ko pomislim na vse prijatelje, znance in kolege, ki so trenutno v res težkih situacijah. Vsi brez dohodkov in, kot kaže, jih še lep čas ne bo. Mislim predvsem na vse tiste, ki dejansko omogočijo zgodbi zgoraj iz drugega odstavka, da se realizira. Kje bodo, ko epidemija in predvsem njeni ukrepi minejo? Kam se bodo zatekli vsi legendarni roadiji, tonci, lučkarji? Kam bodo izginile vse njihove zgodbe, ki so nasmejale nebroj kombijev polnih glasbenikov, ko so se vračali ponoči s špilov? Kdo bo vzgajal mladince s pričevanjem o epizodah njihovih predhodnikov? Kdo jim bo razložil, kako in zakaj se stoji pred mikrofonom? Se bodo vrnili, ko bo vsega tega enkrat konec? Po okopavanju krompirja?" dodaja.
