Novinarji naj bi bili četrta veja oblasti, čeprav številni politiki to neradi slišijo. Češ, saj niso izvoljeni. Toda so izvoljeni, vsak dan znova na kiosku, z abonmajem, z vključitvijo elektronskih poročil, s kliki, ki gredo dnevno v stotisoče. Vsakokratni politični oblasti se ob tem lahko samo cedijo sline. In če duševno niso najbolj uravnoteženi - se reče uravnovešeni -, zlahka postanejo zavistni, celo sovražni oziroma jih premoti skušnjava podreditve neodvisnih in svobodnih medijev.
Bistvo demokracije je ne le to, da ima oblast tisti, ki dobi na volitvah največ glasov, temveč da demokracija premore pravila, ki preprečijo zlorabo oblasti. Ker sicer zdrsnemo v avtoritarizem, diktaturo ali totalitarizem. Če oblast steguje kremplje po kritičnih medijih in po drugih neodvisnih podsistemih, je to znak za alarm, če želimo ohraniti demokracijo živo.
Ta alarm so včeraj skušali sprožiti v Evropskem parlamentu z razpravo o poskusih utišanja svobodnih medijev (sic!) na Poljskem in Madžarskem, ki so jo prejšnji teden na pobudo socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo. Pravzaprav bi moralo biti že dovolj žalostno in sramotno, da je na prangerju Slovenija, nekoč najbolj perspektivna nova članica EU, ki ji bo julija predsedovala že drugič. Toda kot je pokazala razprava, ta EU nima orodij, da bi omenjene tri članice glede medijev pripeljala k pameti. Pristojna komisarka Vera Jourova je lahko dala le meglene obljube.
Že v razpravi parlamentarcev pa se je pokazalo, da si nasproti stojita nepomirljivi opciji, prepričani o svojem prav in lažnivosti druge. Na videz začarani krog, ker ljudje pač dajo prav tisti, do katere imajo več političnih afinitet. Šele to je zmota. Če ne že prej, so nas filozofi strukturalisti opozorili, da je zmeraj važno tudi mesto izjavljanja. Drugače je, če je v sporu z mediji - ne opozicija, pač pa vlada. Z okupacijo medijev, da ne bi mogli več dostojno poročati o pomembnih in preverljivih zadevah, bi s propagando vlada državljane spreminjala v služabnike, kot je dejala ena od razpravljavk. Kajti vlada ima vzvode moči. In zlorabila jih bo, če njeni oblasti demokratične meje niso jasno začrtane.
Ko je Janez Janša napisal tisti ostudni tvit o odsluženih prostitutkah, je bil še v opoziciji. Bilo je vulgarno in zavržno. Vseeno se kdo, celo kakšno sodišče, skuša tolažiti, da opozicionalec pač čudaško išče pozornost. A ko je kot premier s pozicije oblastnika žalil in grobo napadal novinarje in celo politike, ki ne delijo njegovih mnenj, je to zastrupljanje. Kot da podeljuješ licenco za ubijanje, je v razpravi nalašč pretirano dejala Sophie in 't Veld. In ko premier pozove direktorja STA k odstopu, šale ni več.
Ne se slepiti, da je razprava v Evropskem parlamentu zgolj posledica levuharske hobotnice, ki je svoje lovke stegnila celo v Bruselj. Take moči Murgle nimajo. Ima pa jo oblast, ki zavaja, podtika, manipulira in žali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
