Jerneju Šugmanu
Leo
Maja
Zlatkom
Danila Šugmana
"Nikoli se nismo kaj dosti pogovarjali o gledališču. Velikokrat je bilo doma 'ima slika, nema ton', ko se starša nista nič pogovarjala, tudi to smo poznali. Naš oče je bil dosti zaprt človek, ki ni delil svojih osebnih stisk ali doživljajev. Dosti se je razburjal, nad občo in gledališko politiko,"
Vesno Milek
Vonj po gledališču
"Ko pomislim na gledališče, najprej vedno pomislim na Mestno gledališče ljubljansko, ker sta bila moja starša tam zaposlena. Ogromno sem hodil tja, poznal sem vse osebje, z vsemi smo bili prijatelji, vsi so me imeli radi in so me nosili s sabo. S temi ljudmi mi je bilo zelo prikupno in še danes sem vesel, če jih srečam. Najprej, ko pomislim, je tu mamina garderoba, v katero sem hodil, kadar nisem imel šole in sem se tam učil. Spomnim se na tisti vonj, vonj, ki je mogoče vonj po gledališču. V tem vonju je malo prahu, ker so zraven viseli stari kostumi, pa malo neke nove šminke, pa sveži parfumi, pa prešvicane obleke, pa stari štumfi ... Ta mešanica je spomin na moj prvi vonj po gledališču,
"Tako sem šokiran, žalosten in obupan, da ne vem, kaj naj sploh rečem. Ni odšel le eden najboljših prijateljev in gledaliških kolegov, odšel je eden največjih slovenskih igralcev vseh časov. Vsaj v tem trenutku si ne znam niti predstavljati, kako bomo brez njega izpeljali preostanek sezone, saj je toliko vsega slonelo na njem - vendar pa je to v tem hipu še najmanj pomembno,
Igor Samobor,
Legendarni Veso
Branko Đurić - Đuro
"Najmanj tako težko je dobro odigrati komično vlogo kot tragično. Glede negativne stigmatizacije z vlogo Vesa - saj se to ne dogaja le v igralskem poklicu! Tudi Milan Kučan bo najbrž za vedno ostal 'predsednik' - ne glede na funkcijo, ki jo bo imel v bodoče. Sicer pa - kaj mi preostane drugega?! Če bi se vedno odločal za vloge le glede na (predvideno) kakovost filma ali predstave, lahko kar umolknem in ostanem doma … Hvala bogu pa igralec večine vlog ne izbira sam, kar je za nas tudi nekakšno 'varovalo', ker kam bi pa prišli, če bi si vsak izbral vlogo?! Igralec si 'sam' izbira vloge posredno - s preteklo igro, z minulim delom. Poleg tega je vsaka vloga samo črna črka na belem papirju. Od igralca je odvisno, kako jo bo oživil. Res pa je, da moraš imeti tudi malo sreče in da ti nekdo mora dati priložnost, da se pokažeš v različnih vlogah. A načeloma pri nas ni dobrega igralca, ki ne bi prišel do veljave,"
V enem človeku je vse človeštvo
Andrej Košak
Draga Jančarja
Vinka Möderndorferja
Saša Podgorška
Janeza Lapajneta
Damjana Kozoleta
Ne verjamem, da je kdo zloben sam po sebi. Mogoče obstajajo kakšne psihopatologije in neka zloba, ki nima kontrole nad sabo, ampak največkrat ima vsak zakaj svoj zato. Po navadi so za dejanji okoliščine, ki so tja pripeljale.
"Človek v sebi nosi tisočere obraze, like in izkušnje. Sestavljeni smo iz bog ve česa vse. Vsak človek, ki pride mimo, ti pusti pečat, ki ostaja v tebi. V sebi imam ogromno obrazov, likov, najbrž je v meni tudi del ženske,"
Ernsta Lubitscha
Eno samo srce, ki se razdaja
"Doma sem imel tudi majhen koš. Včasih so se dobile take velike okrogle škatle, v katerih je bil prašek, te je imela moja mama, in iz teh sem si naredil koš. Iz vreče za krompir sem naredil mrežico in koš pritrdil na omaro ter vanj metal penaste žogice. To sem delal kot bolnik, obsedenec, ure in ure. Malo sem razmišljal, kdo so bili moji literarni junaki, ko sem bil otrok, in sem naštel tri. Martin Krpan, King Kong in Brkonja Čeljustnik. To so sami velikani. Tako da je možno, da me košarkarji privlačijo zaradi velike pojave,"
Polono Juh
Andrejo
Sofijo
Jašo
Saša Pavček
"Če bi se Jernej Šugman rodil v antiki, bi ga medse sprejeli bogovi. Talija bi bila njegova mati, on bog igre. Danes za njim ostaja umetniški in etični kanon: kako predano, nesebično, genialno igrati, kako biti plemenit človek in velik umetnik, kako biti eno samo srce, ki se razdaja."
Članek je bil objavljen v januarski številki revije OBRAZI.
{obrazi}{/obrazi}
{obrazi}{/obrazi}
