Blagor in prekletstvo rdečih las

Rdečelasci so posebna bitja našega planeta. Posebna na en sam način - sila redki so. Rdeča je najbolj izjemna med vsemi barvami las, le eden do dva odstotka ljudi, v številkah to pomeni med 70 in 140 milijoni, se jih rodi z ognjem na glavi.
Sprehod skozi zgodovino bi pokazal, da nobena druga skupna človeška lastnost ni izzivala takšne dihotomije čustev kot prav rdeča barva las; ljudje so se rdečelascev bali in jih spoštovali, jih sovražili in oboževali, jih poniževali in dvigali na piedestale.

Drugačni na mnoge načine

Preden se vam zazdi, da bi nas utegnilo zanesti v mistične vode glede njihovega izvora, naj spregovori znanost: rdečelasi potomci se pojavijo pri ljudeh, ki imajo dve kopiji recesivnih genov na 16. kromosomu, kar povzroči mutiranje proteina MC1R. Prav ta mutacija je odgovorna za rdeče lase v vseh niansah - od barve jagod do bakreno rdeče, pa tudi za svetlo polt, sončne pege in številna kožna znamenja. Raziskovalci domnevajo, da so se prvi rdečelasci pojavili pred od dvajset tisoč do sto tisoč leti, ko se je zgodila mutacija gena. MC1R je globoko vpleten v mehanizme, ki določajo obarvanost las in tip kože. Prevladujoč pigment pri rdečelascih je rdeče rumen feomelanin. Pri živalih določa barvo kožuha, pri ljudeh barvo las in kožni pigment.
Rdeča barva las se deduje avtosomno recesivno. To pomeni, da mora potomec od obeh staršev podedovati oba alela za recesivni gen, ki določa rdečo barvo las. Če imata torej oba starša ta gen ali če je gen na novo mutiral, ima lahko njun otrok rdeče lase. Lahko. Verjetnost namreč ni stoodstotna, ampak le 25.
Znanstvena razlaga nastanka rdečih las je relativno mlada, šteje komaj dobrih dvajset let. A tudi v tem kratkem obdobju je znanost kar pogosto vzela pod drobnogled ognjenoglavce. Iz teh raziskav poznamo trditev, da je med rdečelasimi ljudmi več levičarjev kot desničarjev. Pri tem seveda ne mislimo na politično (dez)orientiranost. Gre zgolj za to, da je levičarstvo enako kot rdeči lasje recesivna značilnost. Recesivne lastnosti so po navadi prisotne v parih in to pojasnjuje, zakaj so številni rdečelasci levoročni. Za zdaj je to potrdila le ena študija, in dokler jih ne bo narejenih še nekaj, bomo govorili zgolj o znanstveni domnevi, da je med rdečelasci več levičarjev.
Znanost je vzela pod drobnogled še eno njihovo posebnost. Rdečelasci so manj občutljivi za eno vrsto bolečin in bolj dovzetni za drugo. Bolj se odzivajo na tople in hladne ekstreme, težje prenašajo zobobol in so bolj izpostavljeni tveganju za razvoj skleroze in endometrioze. Pri operacijskih posegih potrebujejo okoli 20 odstotkov več anestezije kot temnolasi pacienti. Po drugi strani pa so bolj "trpežni" pri prenašanju drugih bolečin - manj občutljivi so denimo na bolečine v koži, kažejo raziskave zadnjih let. Pod črto: rdečelasi ljudje občutijo določeno vrsto bolečin drugače kot ljudje druge barve las.

Krivi so divji Kelti

Gremo k bolj vroči temi. Ali drži, da je spolnost z rdečelaskami (in rdečelasci, seveda) boljša, bolj strastna in tudi pogostejša? V Veliki Britaniji je znan rek Red on the head - fire in bed, kar lahko prosto prevedemo v Rdeča na glavi - ogenj v postelji. No, vsaj ena znanstvena raziskava je pokazala, da je sloves upravičen. Hamburški raziskovalec spolnosti dr. Werner Habermehl je preučeval spolno življenje več sto nemških žensk in jih preučil tudi po barvi las. Zaključil je, da je spolno življenje rdečelask bolj aktivno, živahno in spontano kot spolno življenje drugouvrščenih blondink, da o drugih barvah las niti ne izgubljamo besed. Rdeča je bila zmeraj barva strasti, poželenja in akcije. Nič ne kaže, da bi se to spremenilo.
Prepričanje, da rdeči lasje pomenijo divji temperament, ima zgodovinske korenine, pravi znanost. Predniki prebivalstva Irske, Škotske, Walsa ... in mnogih ljudstev zahodnega obrobja Evrope so bili rdečelasi Kelti, slednji pa so bili znani kot divje, bojevniško in zavojevalsko ljudstvo.

Še po nečem so rdečelasci menda posebni - po vonju. Tu se ne moremo povsem sklicevati na znanost, ampak spomnite se Augustina Galopina in njegovega kultnega romana Parfum. Tam je zapisano, da imajo rdečelaske neponovljiv vonj, ki spominja na zlitje jantarja in vijolice. Rowan Pelling, ustanovitelj The Erotic Review, je nekoč dejal, da imajo rdečelaske značilen vonj po cimetu in mošusu, ki te lahko požene v norost. Znanost k temu suhoparno dodaja, da je zaščitni kislinski plašč na koži rdečelascev bolj kisel kot pri drugih ljudeh, razlog za to pa je seveda v že omenjeni genski mutaciji. Povečana kislost je odgovorna za to, da se zdi nekaterim telesni vonj rdečelascev preprosto omamen.

Več kožnega raka, manj raka na prostati

A so zanje značilne tudi stvari, ki niso vredne zavidanja. Ena od njih je denimo ta, da imajo manj las. Rdečelaske (o rdečelascih ne bi, ker pri njih ni trajne zvestobe med lasmi in glavo) imajo na glavi povprečno 90 tisoč las, blondinke 110 tisoč, rjavolaske pa največ, 140 tisoč las. Toda rdečelaske imajo srečo, da so njihovi lasje debelejši od povprečja, kar daje videz lasne bujnosti.
Rekli smo že, da so rdeči lasje redki, a še redkejši so rdeči lasje, kombinirani z modrimi očmi. Gre za tako redek pojav, da lahko govorimo o prav neznanski sreči, če imate oboje. Največkrat imajo rdečelasci rjave, lešnikovo rjave ali zelene oči.
Značilno zanje je tudi, da lahko njihova koža sintetizira več vitamina D v krajšem času kot koža drugih ljudi in da jim to uspe tudi v oblačnih dneh. Obenem pa vemo, da je njihova svetla koža veliko bolj občutljiva na sončne žarke. In vemo tudi, da pogosteje zbolijo za kožnim rakom. Znanstvena ekipa britanskega inštituta Trust Sanger, ki jo je vodil dr. David Adams, je preučevala več kot 400 bolnikov z melanomom. Ugotovili so, da imajo ljudje z genotipom MC1R več kožnih rakov z mutiranimi tumorskimi celicami in da niso vsi tumorji posledica sončenja. Rdečelasci, ki so nosilci gena MC1R, so enostavno bolj nagnjeni k obolevanju za kožnim rakom. Številke so zelo jasne: samo 1 do 2 odstotka prebivalstva je rdečelasega, a kar 16 odstotkov ljudi s kožnim melanomom je nosilcev gena MC1R.
Na žalost ne morete izbirati, ali se boste rodili z genotipom MC1R, lahko pa izberete varen način sončenja. Dobra stran: ker lahko koža rdečelascev sintetizira več vitamina D, manj obolevajo za tuberkolozo in rahitisom, moški z rdečimi lasmi pa so manj nagnjeni k razvoju raka na prostati. Znanstveniki Nacionalnega inštituta za zdravje in medicino v Helsinkih na Finskem so preučili več kot 20.000 moških v 30-letnem opazovalnem obdobju. Ugotovili so, da protein MC1R zaviralno vpliva na razvoj tumorja na prostati.

Barva grešnikov

Rdeči lasje so izstopali od nekdaj. V stari Grčiji in starem Rimu so imele rdečelase sužnje najvišjo ceno. V inkvizicijskem srednjem veku pa so bili rdeči lasje prekletstvo, ne blagoslov. Ognjenordeči lasje so zagnanim možem inkvizicije govorili, da izhajajo naravnost iz pekla, in če so od tam lasje, tudi njihova lastnica paktira s hudičem. Rdečelase ženske imajo po naravi več kožnih znamenj, slednja pa so bila tako ali tako razumljena kot hudičevi pečati, kar je ženske še prej pripeljalo na grmade. Skozi ves srednji vek je bila rdeča barva barva hudiča in to je bil čas, ko si nihče ni želel biti rdečelas. Nekaj te miselnosti se je preselilo v vraže - na Korziki še danes ljudje pljunejo čez ramo, ko srečajo rdečelasko, ne ob srečanju s črno mačko.
Tudi Rusi rdeče lase povezujejo z grehom. Dober dokaz za to naj bi bilo preprosto dejstvo, da ni niti enega samega rdečelasega svetnika ali svetnice. In če se ozremo v krščansko slikarstvo - koga so slikarji upodabljali z rdečimi lasmi? Grešnico Marijo Magdaleno, Jezusovega izdajalca Judo Iškariota, židovskega kralja Davida. Nekateri še danes verjamejo, da je Kajnovo znamenje, s katerim je Bog zaznamoval morilca lastnega brata, vsem vidno: to so rdeči lasje.