/ PETEK, 8. JUNIJ
Petit Afrique, moja afriška trgovina v ljubljanski Šiški, je moj košček Afrike, kjer preživim večino svojih dni. Zjutraj po navadi pospremim starejšega sina Ožbeja v šolo, z mlajšim Tiborjem pa se odpraviva do trgovine. V vrtec bo šel jeseni, do takrat pa večino dopoldnevov preživi z menoj. Je razposajen otrok in povsod ga je dosti. Pred trgovino se vozi s triciklom in igra nogomet. Žogo brca že izjemno dobro in menim, da imamo v hiši spet nadarjenega nogometaša. Tudi Ožbej izredno rad igra nogomet. Letos ga bom vpisal v klub. Bil sem pred dilemo, ali naj ga vpišem v Bravo, ki je bližje in nekaj cenejši, ali v Olimpijo, ki je velik klub z dolgoletno tradicijo in izjemnim imenom, s katerim se postavlja ob bok francoskemu Olimpiqueu in grškemu Olympiakosu. Letošnja dvojna krona je tehtnico nagnila na stran Olimpije in v prihodnje bomo v družini zeleno–beli, Ožbeju pa bom članarino podaril za rojstni dan. Odličen vratar bo. Mojca je sicer iz Velenja, njeni stari starši pa živijo v vasici Škale, ki je moj najljubši kraj v Sloveniji. S svojo umirjenostjo, čudovito naravo in prijaznimi ljudmi me spominja na rodni Kamerun. Tudi Velenje mi je všeč. Sodelujem z mestnim muzejem v Velenjskem gradu, ki ima eno najpomembnejših afriških muzejskih zbirk v srednji Evropi.
/ SOBOTA, 9. JUNIJ
Z družino smo skupaj zajtrkovali, v trgovini pa delam od devetih do enih. Trgovino zjutraj pospravim in očistim, da je pripravljena na nov delovni dan. Petit Afrique kot prava afriška trgovina ni samo prostor za nakupe, ampak je pravi afriški kotiček in deluje kot prostor za druženje s starimi prijatelji in za spoznavanje novih. Trgovina je poleg legendarne picerije Dobra Vila, ki je režiserja Jana Cvitkoviča navdihnila za film Šiška Deluxe. Lastnika picerije Zekir in Žiga Fedr sta moja prijatelja in mi vedno pomagata s koristnimi nasveti. Še posebej Fedr je poln dobrih domislic glede moje trgovine, ima pa tudi ogromno izkušenj z organizacijo dogodkov, zato mi svetuje glede organizacije festivala. Po zaprtju trgovine sem se odpravil v Italijo, v mesto Brescia, kjer sem nastopil na koncertu v latino diskoteki Rincon. Afro pop smo nažigali do jutranjih ur. Sem pevec in bobnar, ukvarjam pa se tudi s poučevanjem afriškega bobnanja. Nekaj svojih hitov imam na spletu na svojem kanalu na youtubu, kjer nastopam z umetniškim imenom Daniel Feelingue. Moj najbolj uspešen komad je Calabar Love, čeprav imam največ ogledov s pesmijo V elementu, ki sva jo posnela z Rino K.
/ NEDELJA, 10. JUNIJ
Nedelja je moj edini prost dan, zato ga po navadi preživim z družino. Rad kuham in danes sem pripravil kosilo iz afriških sestavin, ki jih prodajam v trgovini. Tokrat sem skuhal jam, ki ga v Afriki uporabljamo kot v Sloveniji krompir. Po kosilu sva se z Ožbejem in njegovimi prijatelji iz bloka odpravili čez cesto v Tivoli na nogomet. Mojca in Tibor sta navijala ob zelenici, čeprav Tibor raje kar steče na zelenico in se pridruži igri. Ni čudno, da je nedelja moj najljubši dan v tednu.
/ PONEDELJEK, 11. JUNIJ
Dolg, dolg dan je za mano. Navsezgodaj zjutraj sem se z avtomobilom spet odpravil v Italijo, tokrat v Milano. Tam sem nabavil afriške izdelke za trgovino. Milano ima izredno pestro izbiro izdelkov iz celotne Afrike, zato se kar redno vozim tja. Občasno nabavljam tudi v Avstriji, nekatere izdelke pa naročam tudi iz svoje domovine, Kameruna. Ko sem bil pred letom dni z družino nazadnje tam na počitnicah, sem dobil dobro idejo in po vrnitvi sem se takoj dobil s Fedrovim bratom Gregorjem, ki ima v naši soseski turistično agencijo Slovenia Explorer. Dobro se razumeva, še posebno, ker je prekolesaril skoraj celotno Afriko. Samo še v zahodno Afriko ga moram spraviti! S kombiji prevaža tuje turiste po Sloveniji in jim razkazuje lepote in znamenitosti. Gregorja sem povabil na afriško pivo, ki ga izredno rad pije, in skupaj sva se spustila v možganski vihar. Kamerun je čudovit, varen in ima ogromno turističnih znamenitosti, nima pa še razvite turistične infrastrukture, zato je skrajni čas, da odpreva franšizno agencijo, Cameroon Explorer. Čeprav ideje ne bova še kmalu uresničila, nama predstavlja dobro kost za glodanje ob afriškem pivu. Zvečer sem nastopil v Španskih borcih, na koncertu ob koncu šolskega leta. Združil sem petje in bobnanje, občinstvo je lepo sodelovalo in imeli smo se krasno.
/ TOREK, 12. JUNIJ
Z Zavodom Afriška vas skušam pomagati afriškim priseljencem pri prvih korakih v Sloveniji. Glede na moje izkušnje iz prve roke sem pravi človek za to. Pomagam s koristnimi informacijami in nasveti, aktivno pa sodelujem tudi pri integraciji priseljencev v lokalno okolje. Dopoldne sem svetoval bratoma iz Eritreje, ki redno obiskujeta trgovino. Nista brata, ampak Afričani se med seboj kličemo bratje in sestre. Popoldan sem se odpravil v Novo mesto, kjer sem se dobil s sestrama Yebouah, Ireno in Leticio, ki mi pomagata pri organizaciji festivala. Sta sestri, v afriškem pomenu tudi moji sestri. Poznam ju že od samega prihoda v Slovenijo, ko sta mi skupaj z Issiako Sanujem iz Burkine Fasso pomagali pri prvih korakih v novi domovini. Z veseljem mi pomagata in s svojo prijaznostjo in pozitivno energijo me vedno znova navdušita. Sprehodili smo se po središču Novega mesta in šli na kavo, medtem pa smo se pogovarjali še o zadnjih podrobnostih glede festivala.
/ SREDA, 13. JUNIJ
Popoldan me je obiskala novinarka Neža Mrevlje in naredila zanimiv in prijeten intervju. Razpravljala sva predvsem o prihajajočem festivalu Afriška VasFest, ki se bo odvijal v ljubljanskem Podutiku naslednji vikend od 22. do 24. junija. Namen festivala je razviti in krepiti duh strpnosti in multikulturnosti. To želimo doseči z modo, umetnostjo, športom, kulinariko in glasbo, zato ima festival bogat in pester program, in prepričan sem, da bo vsakdo našel nekaj zase. Obenem festival predstavlja odlično priložnost za mreženje med pripadniki različnih etničnih skupin. Tudi Ožbej in Tibor se veselita festivala, saj bomo za otroke pripravili izdelavo bobnov in bobnarske delavnice, otroške družabne igre, plesne delavnice, lutkovne predstave, bralne urice z afriškimi pravljicami, pletenje las, likovni pouk in učne ure dveh največjih afriških jezikov, svahilija in nigerijske ibojščine. Zame je največji izziv glasbeni program, saj bom sodeloval tudi sam, nastopili bosta Irena in Leticia pa Rina K, Thomas Diarra, pevski zbor Sankofa, bobnarska skupina Bokadema, iz Kameruna pa bo prišel Fabrice Ottou.
Z Nežo sva se dotaknila tudi tega, kako se spopadam z rasno nestrpnostjo. Naj poudarim, da opazk ljudi na ulici ne jemljem resno. Rasizem je predvsem posledica nerazgledanosti, neznanja in posledično strahu pred neznanim. Največji rasisti so po navadi ljudje, ki temnopoltega človeka še niso srečali v živo, zato se z veseljem pogovarjam z ljudmi in jim s tem pomagam širiti obzorja. V Sloveniji me ljudje dobro sprejemajo in negativnih izkušenj imam zelo malo. Problematično pa se mi zdi, kadar nestrpna ali celo sovražna stališča izražajo javne osebe, saj delujejo kot "vzor" drugim, in v takih primerih obstaja nevarnost, da se rasizem institucionalizira.
/ ČETRTEK, 14. JUNIJ
Samo še en teden je do festivala. To je zame najpomembnejši vikend v letu in v tem tednu me čaka še ogromno dela. S prostovoljnim gasilskim društvom Podutik sem se dogovoril, da bodo poskrbeli za varnost. Danes grem s sodelavko v Kranj, kjer bova prevzela promocijski material podjetja Tempish. Uporabili ga bomo ob izvedbi dobrodelnega teka, ki bo potekal na festivalsko nedeljo. Tekli bomo samo pet kilometrov, ampak kljub temu v tem tednu ne smem zanemariti tekaških treningov, da na teku ne bom preveč sopihal. "Sopec, hropec," se bo spet šalil Žiga Fedr. Imam srečo, da stanujem nasproti Tivolija, ki je idealen za tek in sprehode pa tudi odličen kraj za majhne otroke. Dodatna prednost Tivolija je športni bar Lepa žoga, kjer si bom danes zvečer ogledal otvoritveno tekmo svetovnega prvenstva. Čeprav letos na prvenstvu ni mojih ekip, Slovenije in Kameruna, bo naslednji mesec posvečen nogometu, zraven pa bo po grlu seveda stekel tudi kakšen vrček hladnega piva.
