Okoli petdeset starodobnih tovornih vozil in avtobusov, ki so jih izdelovali v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor (TAM), se je v nedavno zbralo v Dupleku, kjer je v organizaciji Oldtimer kluba Duplek potekalo prvo srečanje. Predsednik kluba Oldtimer Milan Šamec, je bil z udeležbo več kot zadovoljen, na TAM pa ga veže tako njegova prva služba, kot tudi prvi kamion, ki ga je imel: TAM Pionir.
"Delo je bilo težko, takrat smo še prevažali vreče cementa, težke petdeset kilogramov," se spominja Šamec, ki je pozneje občasno pri Talisu vozil TAM-ov vlačilec. V TAM-u so v oznake vozil navedli tudi tehnične podatke, smo izvedeli. Številka 4500 pri tovornjaku, denimo, pomeni štiri tone in pol nosilnosti, 130 T pomeni, da ima motor 130 konjskih moči.
Tudi Jožko Obrovnik, član kluba Oldtimer Duplek, je bil navdušen. "Prišli so sami lepotci, eden lepši kot drugi." V njegovi družini so vsi zaljubljeni v starodobnike. Enega je na srečanje pripeljal sin, drugega sam, sopotnica pa je bila, kakor običajno, njegova žena. Rdeči tovornjak Pionir, letnik 1957, je bil nekoč gasilsko vozilo v Novi Gorici, Obrovnikov sin je pripeljal moder avtobus, izdelan leta 1980, ki je v notranjosti popolnoma prenovljen.
Med dobro razpoloženimi udeleženci so šale padale kot za stavo. "Kaj akumulatorje imata nove," je bilo slišati ob prihodu zelenega kamiona. "O, jebemti. Namesto, da bi luči ugasnil, sem meglenke prižgal," je odvrnil voznik in brž odpravil napako. "Težek je pač za potiskat," je šaljivo odvrnil drugi.
Ko so začeli na dvorišče kluba prihajati priljubljeni Tamiči, gre za najmanjše tovornjake, ki so jih izdelovali v TAM-u, je sledila nova pikra opazka, izrečena seveda z ljubeznijo. "Če Tamiča nisi slišal, si ga pa zavohal. Pozabi filtre in okoljevarstvo," je bilo slišati. Za piskanje, ki je zaradi večje varnosti pri vzvratni vožnji danes obvezno, so po anekdoti prisotnih, pri TAM-u razvili prav poseben sistem. "Zavore so cvilile, ko si vozil vzvratno," so povedali izkušeni.
Ljubezen do starodobnih vozil so nekateri izražali s personaliziranimi registrskimi oznakami- Bojči, Dimko, Očko ... Tudi Matej Požarnik, ki se je na srečanje pripeljal z vojaškim tovornjakom TAM 110 T7. Ima ga že več kot deset let, zanj pa je poiskal registrsko oznako, v kateri je leto izdelave vozila. "Imel sem srečo, da sem lahko na vojaški dražbi kupil tovornjak še v relativno dobrem stanju, sedaj je v izvrstnem stanju. V takšnem, kot je leta 1980 prišel iz proizvodnje," je dejal. Da bi morali biti Slovenci in predvsem Mariborčani bolj ponosni na svojo tehnično in kulturno dediščino, meni Požarnik, vožnja s starodobnikom pa je zanj sprostitev, posebno doživetje.
Prišli so sami lepotci, eden lepši kot drugi
V svojem delovnem plašču, starem skoraj 40 let, in s fotografijami ter bogatimi spomini, se je srečanja udeležil tudi Boris Demšič, vodja montaže borbenih oklepnih vozil v TAM-u do leta 1990. "Plašč ohranjam v spomin na res lepe čase. Kolektiv je bil takrat odličen. Vse sodelavce sem sam sprejel in nihče me ni razočaral." Da je še zmeraj v uporabi toliko TAM-ovih, potrjuje dejstvo, da so bila vozila kakovostno narejena. Spominja se, da je bil program Tamiča, serije 80, trikrat izločen iz proizvodnje, a so zaradi velikega povpraševanja vedno znova nadaljevali izdelavo.
Verjetno največjo zbirko TAM-ovih vozil pri nas ima po besedah organizatorja Benjamin Očko, ki se je iz Sevnice v Duplek pripeljal s svojim prvi obnovljenim TAM-om 331. V lasti ima kakšnih 20 vozil, ljubezen do njih mu je vcepil oče, nam je povedal. Opisuje jih kot enostavna vozila: "Vse lahko sam popraviš. Nikoli ne ostaneš na cesti. To, da ni klime, ima tudi svoj čar, ima pa zato vonj po nafti in glasen ropot okoli sebe."
