(40 LET LAČNEGA FRANZA) Petsto pivovskih steklenic na odru

Zoran Predin
04.10.2019 11:25

Najprej smo imeli fiata 124 prekrasne oker barve, ki ga je po licenci izdelovala tudi ruska Lada. Naš bobnar Andrej Pintarič mu je na zadnja kolesa namestil amortizerje nekega manjšega tovornjaka, tako da se je prazen avto skoraj postavil na nos. Zato pa se nas je lahko noter stlačilo vseh pet, plus kitare in ojačevalci. Ne vem sicer, kako, ampak je šlo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Lačni Franz na II. gimnaziji v Mariboru, leto 1979
Arhiv Lačnega Franza

Nekoč smo se tako obteženi vračali iz Pule in tam nekje nad Limskim kanalom na senčnem delu ceste je Pintariča, ki je vozil, pričakala luža. Zaviral je, ampak je bilo že prepozno. Zvrnili smo se v jarek, s sreči na desno stran ceste in ne na levo v fjord pod nami. Zadnjo šipo našega fiata je vrglo ven, kitare tudi, a so ostale nepoškodovane, tudi mi smo se malo potolkli, pa volan je zvilo. Sicer se je avto dalo peljati naprej, le ostrejših ovinkov nismo mogli zvoziti v enem zamahu. Je bilo treba do sredine ovinka, pa vzvratno, pa še enkrat, potem je pa šlo. Trajalo je in trajalo, cijazili smo se proti domu, pa tudi kar mrzlo je bilo. Naenkrat se je Pintarič, kdo drug, spomnil, kaj lahko damo nase. Pograbil je lepilni trak in toaletni papir in nas tri na zadnji klopi zavil in oblepil, da nas ne bi več zeblo. Potem smo kot tri mumije skozi zadnje okno brez šipe mahali avtomobilom, ki so nas počasi, da bi si nas podrobno ogledali, prehitevali po poti. Da smo vzbujali pozornost, drži, ampak vseeno smo po devetih urah živi in zdravi prispeli v Maribor.

Žiga Culiberg
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta