Nakupovalni praznik, a ne za denarnico

V času, ko segamo po zimskih plaščih in se pripravljamo na vse hladnejše dni in mesece, je naša pozornost seveda usmerjena na črni petek (angl. Black Friday). Navsezadnje so pri pripravah na največjo »razprodajo« v letu te ključnega pomena. Zgodovinsko gledano se v ZDA začne dan po t. i. zahvalnem dnevu in pomeni začetek predbožične nakupovalne sezone. Pravzaprav je mogoče prvo uporabo izraza črni petek v maloprodaji zaslediti že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je dobil svoje ime po tem, ko so trgovine prešle iz izgube (v rdečem) v dobiček (v črno). V zadnjem desetletju se je enodnevna manična razprodaja razvila v štiridnevni dogodek – v nekaterih primerih celo v cel mesec razprodaj –, ki je mednarodno zaznamovan in se zaključi na ponedeljek, znan tudi kot kibernetski ponedeljek (angl. Cyber Monday). Ko smo že omenili priprave – termin črni petek in ponudbe v povezavi s tem nakupovalnim praznikom v statistikah spletnih iskalnikov poskočijo še bistveno pred zadnjim petkom v novembru – najbolj zagreti akcije z oznako črni petek na internetu iščejo že konec poletja.

Manični lov na popuste

V zadnjih letih so se razmere na trgu znatno spremenile. Zaradi pomanjkanja surovin, polizdelkov in okrnjeno proizvodnjo se dražijo malodane vse surovine, vključno z embalažnino in stroški transporta, posledično se dražijo tudi sami izdelki. Vsem naštetim dejavnikom sledijo še zamude v celotni nabavni verigi, dobave izdelkov, tem pa sledijo informacije, da nekateri izdelki niso dobavljivi oziroma so do nadaljnjega razprodani. Izdelki se torej dražijo, popusti so le obliž.

Je pa res, da tudi trgovci še zdaleč niso nedolžni. Popusti, ki jih ponujajo v času črnega petka sporočajo še nekaj – da gre večino časa predvsem za napihovanje cen. Če posamezen izdelek najprej podražijo za trikratnik, potem jim seveda ni težko ponuditi 50-, 60- ali celo 70-odstotni popust zanj – in še vedno zaslužiti.

Manija črnega petka se zadnja leta začne še pred novembrom, nič drugače ni letos.

Novembra skorajda ni moč najti spletne trgovine in njenega tedenskega e-novičnika, kjer ne bi bila omenjena besedna zveza črni petek.

Kaj nam torej prinese črni petek? Tradicionalno gre za začetek razprodaj in nakupovalne mrzlice, nekakšno tekmovanje za čim višjimi popusti. Tekmovanje, ki na koncu lahko preraste celo v norost in pretirano potrošnjo, ki izčrpa našo denarnico in dodatno obremeni okolje.

Slaba praksa, ki jo žal zadnja leta vse pogosteje videvamo tudi pri slovenskih spletnih trgovcih, je, da v akcijah črnega petka promovirajo predvsem izdelke, ki jih sicer ne morejo prodati, ter umetno višanje cen in posledično prikazovanje »bajnih« popustov, ki to pravzaprav niso – saj so cene v praksi enake ali zelo podobne cenam, ki so veljale teden ali dva pred akcijo. To vsekakor ni v duhu črnega petka.

Je ponedeljek boljši od petka? Mogoče ...

Raziskave ugotavljajo, da kar med 70 in 80 odstotkov potrošnikov – odvisno, katero raziskavo berete – nakupuje na črni petek oziroma v ponedeljek, ki mu sledi. In to kljub temu, da je 62 % vprašanih obenem prepričano, da je črni petek predvsem trženjski trik, kako ljudi prepričati, da potrošijo več denarja, predvsem za stvari, ki jih dejansko ne potrebujejo. In to kljub temu, da 88 % nakupovalcev trdi, da namenijo več časa – tudi po več ur – primerjavi ponudb in iskanju zanje najugodnejših izdelkov. Več kot tretjina nakupovalcev namensko varčuje denar, ki ga porabi za nakupe na črni petek, iz leta v leto pa raste tudi delež tistih, ki v ta namen vzamejo celo kredit.

Kaj se splača kupiti na črni petek in česa ne?

Večletna statistika pravi takole – na črni petek se najbolj splača kupovati potrošniško oziroma zabavno elektroniko, kot so prenosni in stacionarni računalniki, tablice pa tudi kakšen pametni telefon, slušalke, zvočnike, pametne ure ipd.

Globalni nakupovalni praznik statistično gledano znatno spusti tudi cene majhnih gospodinjskih aparatov, zato predstavlja lepo priložnost za tehnično nadgradnjo kuhinjske opreme. Ko smo že pri kuhinji – celo krpe in brisače so ponavadi v akciji.

Na svoj račun na črni petek pridejo tudi ljubitelji oziroma uporabniki igrač, saj te trgovci opazno pocenijo. Pri čemer pa imamo tudi slab(š)o novico: priljubljene igrače so hitro razprodane (kar razočara otroke) ali pa trmasto vztrajajo pri visoki ceni. Vedno pa obstaja možnost, da boste pri nakupovanju igrač v zadnjem trenutku dobili ugodno ponudbo, saj izkoristite »obup« trgovcev, ki se želijo znebiti preostale zaloge. Črni petek je odlična priložnost tudi za računalniške in konzolne igričarje, saj ponudniki igričarskih storitev ponujajo večje popuste, tudi igre za igralne konzole so navadno te dni v letu najcenejše, prav tako dodatki zanje.

Morda je težko verjeti, da lahko na črni petek sklenete slabo kupčijo, a tudi to se dogaja. Čeprav je na razprodaji skoraj vse, kar obstaja, je nekaj izdelkov, ki jih je pametno preskočiti ali kupiti v drugem delu leta. To so predvsem oblačila. Na črni petek boste našli veliko ponudb oblačil. Vendar so te ponudbe pogosto ponujene za določene predmete in ne za vse. Poleg tega bodo trgovci v času poprazničnih in novoletnih razprodaj ponovno ponudili (dodatne) razprodaje oblačil. Enako velja za pohištvo.

Črni petek za okolje

Spletno nakupovanje, ki je med pandemijo koronavirusa doživelo pravi razmah, predstavlja tudi veliko obremenitev za okolje. Predvsem v obliki embalaže in izpustov, ki jih ustvarita logistika in dostava blaga prek spletnih trgovin. Te pogosto izdelke pridobijo od dobaviteljev in prepakirajo, takšna praksa pa ustvarja še več odpadkov in povečuje potrebo po embalaži. Dejstvo je, da proizvodnja novih izdelkov povečuje ogljični odtis in negativno vpliva na podnebne spremembe, zato se je pred nakupom slehernega novega izdelka potrebno vprašati, ali ga zares potrebujemo. Črni petek gor ali dol.

Ostanite osredotočeni!

Kako nakupovati na črni petek? Pri omenjenem nakupovalnem prazniku naj ne gre za to, da bi (si) kupili veliko stvari, temveč se osredotočite na to, da prihranite pri izdelkih, ki si jih resnično želite. Da bi se izognili prevelikim izdatkom, sestavite nakupovalni seznam in se ga držite. Tako boste kupili le stvari, ki jih dejansko potrebujete. Koristno je tudi, da si izdelke shranite na sezname želja ter ustvarite račune pri trgovcih in blagovnih znamkah, da boste na dan nakupov lažje in hitreje odšli na blagajno – najbolj iskani izdelki bodo namreč hitro pošli.

Tovrstno nakupovanje namreč velikokrat ne izhaja iz resnične potrebe, temveč iz želje in bojazni, da ne bi zamudili nemalokrat le na videz ugodnih ponudb. Marsikdo se po takšnem nakupu sooča z občutkom kesanja in primanjkljajem na bančnem računu, kar negativno vpliva na posameznikovo počutje. Zato ne preseneča, da naj bi kar 42 % uporabnikov v preteklosti že obžalovalo svoj nakup na črni petek. Ne pristanite med njimi!