Če je diagnosticiran dovolj zgodaj, je rak ledvic ozdravljiv.
Zaradi zgodnje diagnostike, sodobnih metod kirurgije, boljšega pooperativnega spremljanja in onkoloških metod je stanje iz leta v leto boljše. Rak ledvic, ki ga uvrščamo med urogenitalne rake, sodi med redke oblike raka.
»Tudi na področju diagnosticiranja in zdravljenja raka ledvic obravnavamo bolnike po skupnih evropskih uroloških smernicah z natančno določenimi standardi. Operiramo z najnovejšimi aparati, uporabljamo najsodobnejše diagnostične preiskave. Več je zdravnikov, ki bolezni diagnosticirajo in operirajo v zgodnjih stadijih, kar daje bolnikom večjo možnost za desetletno preživetje. Seveda je tudi tu še prostor za napredek, vendar menim, da smo v Sloveniji v koraku z najbolj razvitimi evropskimi državami,« pravi Ivan Parać, specialist urolog z Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni omenja kajenje in stik s strupenimi snovmi. Dednost kot dejavnik tveganja za nastanek raka ledvic ni dokazana.
Simptomi in diagnostika
Na začetku se rak ledvic razvija brez simptomov, zato je največkrat odkrit naključno. »K nam pridejo bolniki po opravljenih ultrazvočnih ali drugih preiskavah, med katerimi so ugotovljene spremembe na ledvicah, največkrat na eni. Nato opravimo dodatno diagnostiko oziroma klinični pregled. Kadar se pojavijo simptomi, kot so kri v urinu, bolečine v ledvenem predelu ali pogosta vnetja ledvic, je treba ukrepati hitro,« poudarja Parać.
Za diagnozo in klasifikacijo tumorjev so pomembne radiološke preiskave oziroma slikanje, v nekaterih primerih opravijo tudi biopsijo, ki sicer ni standardni postopek pri diagnostiki raka ledvic. Z radiološkimi preiskavami zdravnik določi lokacijo in velikost tumorja, ugotovi, ali se je bolezen razširila na bezgavke ali druge organe ter ali tumor vpliva na delovanje drugih delov sečil.
Tumor ledvice ni le eden
Obstaja več vrst tumorjev in stadijev bolezni. Večina ledvičnih tumorjev je karcinomov renalnih celic, od teh je najpogostejši podtip svetlocelični karcinom. »Svetlocelični karcinomi rastejo v ledvičnem parenhimu. Če je diagnosticiran lokaliziran rak ledvic in če so tumorji manjši od petih centimetrov, odstranimo samo tumor, ledvica oziroma zdravo tkivo pa ostane, gre za tako imenovano parcialno nefrektomijo.
Radikalno nefrektomijo opravljamo pri večjih tumorjih. Ti posegi potekajo laparoskopsko, kar pomeni minimalno invazivno operacijo. Kirurški instrumenti se vstavijo skozi majhne reze v trebuh, notranjost trebuha med operacijo se spremlja s kamero. Le ob morebitnih ekstremno velikih tumorjih, če so pozitivne tudi bezgavke, se odločimo za večji operativni poseg, ki ga navadno izvedemo klasično, z odstranitvijo ledvice s tumorjem in bezgavk,« pojasnjuje dr. Parać.
Druga vrsta raka ledvic so karcinomi votlih sistemov, ki rastejo iz sluznice in najpogosteje povzročajo pojav krvi v urinu. »Če so tumorji majhni, jih težko diagnosticiramo. V primeru karcinoma votlih sistemov odstranimo celotno ledvico, prav tako moramo odstraniti sečevod do vhoda v mehur. Pred tem je treba seveda opraviti natančne preiskave mehurja, saj takšni tumorji z vodo v mehur izločajo celice, zato ponavadi tudi v mehurju rastejo manjši tumorji. Tumorji votlega sistema so precej redkejši kot svetlocelični karcinomi ledvic. V naši bolnišnici jih letno operiramo od 30 do 50,« pojasnjuje Parać.
Zdravljenje
V zgodnjem stadiju odkriti rak ledvice je ponavadi ozdravljiv. Drugače je pri razvoju metastatske bolezni, saj rak ledvic pogosto povzroča zasevke. Najpogosteje se razširi v pljuča, kosti ali možgane. »Najslabše diferencirana in najnevarnejša oblika raka ledvic je ozdravljiva le, če se odkrije v zgodnji fazi. Ti raki k sreči niso pogosti.« Bolečine v kosteh ali vztrajni kašelj sta lahko kazalnika, da se je rak razširil po telesu.
Ob morebitni metastatski bolezni se priporoča kirurška odstranitev ledvice (citoreduktivna nefrektomija) v kombinaciji zdravljenja z zdravili, med njimi je najpogostejša antiangiogena terapija, nekoliko manj za zdaj imunoterapija ali kemoterapija v kombinaciji z imunoterapijo.
»Rak ledvic je ponavadi nevarnejša bolezen od raka prostate, zato se bolniki z novoodkritim rakom ledvic v Sloveniji obravnavajo prednostno. Pravilo je, da se diagnostika opravi čim hitreje, od diagnosticiranja oziroma potrditve bolezni do operacije pa mine navadno mesec, največ dva,« pojasnjuje dr. Parać.
Na uroloških konzilijih se odvisno od agresivnosti tumorskih celic in morebitne prisotnosti zasevkov zdravniki odločajo o potrebnosti nadaljnjega onkološkega zdravljenja, pri katerem onkologi predpišejo ustrezno biološko terapijo.
Posebnosti
Večinoma se rak razvije v eni ledvici. Tudi kadar je potrebna odstranitev ledvice, lahko bolniki normalno, brez posebnih prilagoditev, živijo naprej. Drugače je pri starejših ljudeh, ki imajo okvare na ledvicah, njim svetujejo prilagojeno prehrano, posebej morajo paziti tudi na zadostno uživanje tekočine. Po zdravljenju in kontrolnih pregledih te bolnike napotijo k nefrologom.
»Zaradi zgodnje diagnostike, sodobnih operativnih tehnik, boljšega pooperativnega spremljanja in onkoloških metod so prognoze iz leta v leto boljše. Medtem ko za raka prostate rečemo, da je to večinoma rak starejših moških, tovrstna posploševanja pri raku ledvic niso mogoča. Na zdravljenje prihajajo tako mladi kot starejši. Starejši sicer večkrat s hujšimi oblikami, ki rastejo dalj časa,« razlaga dr. Parać.
Rak ledvic sodi med manj pogoste oblike raka. V zadnjih letih se je število primerov nekoliko povečalo, hkrati pa se je povišala tudi stopnja preživetja. Večkrat obolevajo moški kot ženske, večinoma je rak ledvic diagnosticiran med 60. in 70. letom starosti.
Na 8. kongresu Združenja urologov Slovenije v sodelovanju z Evropskim urološkim združenjem in z mednarodno udeležbo, ki je potekal konec septembra v Ljubljani, so sodelujoči poudarili nujnost iskanja možnosti za skrajševanje čakalnih dob za onkološke urološke bolnike, ki so prepogosto obravnavani prepozno. Tudi rezultati takih zamujenih obravnav so seveda nedopustni, so menili sodelujoči.
