(FOTO) V Salzburg eni s trebuhom za kruhom, drugi za pivom

Kdor je kdaj obiskal Salzburg, se zagotovo spomni gneče v glavni nakupovalni ulici v starem mestnem jedru, Getreidegasse, množice obrazov in govoric z vseh koncev sveta ter čudovitega razgleda z mestnega simbola, trdnjave Hohensalzburg, po vsej Salzburški kotlini. Razgled je še enak, gneče pa je letos veliko manj, smo ugotavljali slovenski novinarji na nedavni študijski turi po četrtem največjem avstrijskem mestu.

Salzburg ima številne obraze, ob vsakem obisku in v vsakem letnem času lahko odkrijete kaj novega in še neznanega. Po letu, ki ga je zaznamoval covid-19, se mestni utrip vrača v stare tirnice. In to niti ne počasi, saj zaposleni v mestni turistični organizaciji opažajo, da se je po odprtju lokalov in trgovin 19. maja življenje sunkovito vrnilo na ulice, v gostilne in na druge javne površine. Prebivalci, željni druženja, tudi na ponedeljkov večer posedajo po gostinskih vrtovih katere od številnih in priljubljenih pivnic. V eni od njih, imenovani Imlauer, so jedilnik med evropskim prvenstvom v nogometu popestrili z nogometnimi izrazi in simboli posameznih držav udeleženk prvenstva. Gostje so denimo lahko naročili Krankl Kaiser Burger z dunajskim zrezkom, ciabatto Gigi Buffon z mocarelo in paradižnikom ali Vatreni Burger s pleskavico na žaru. Inovativnost je tudi sicer zaščitni znak avstrijskega turizma, po globalnem nazadovanju te gospodarske panoge zaradi pandemije pa bodo morali turistični delavci tudi na tako znanih in obiskanih destinacijah krepko zavihati rokave, da se bodo čim prej vrnili na nekdanje številke.

Lani za 70 odstotkov manj turistov

"V letu 2020 smo imeli za 70 odstotkov manj obiskovalcev kot v prejšnjih letih," pravi Roland Plötzeneder iz podjetja Tourismus Salzburg. Ob izdatni pomoči države se je večini turističnih kapacitet sicer uspelo obdržati, toda nekaj hotelov še vedno niso odprli in jih morda sploh več ne bodo. V mestu s približno 155.000 prebivalci je čez 14.000 postelj zgolj v hotelih, gostiščih in penzionih, namestitev je seveda možna tudi v zasebnih apartmajih in sobah, v okolici mesta v kampih in na turističnih kmetijah, prenočišča pa ponujajo tudi sakralni objekti. Medtem ko so leta 2019 v vsem mestu našteli 3,308.801 prenočitev, jih je bilo lani 1,197.188, torej za 63,8 odstotka manj. Največ turistov je Avstrijcev, sledijo jim Nemci, na tretjem mestu so bili pred pandemijo Američani in na četrtem Kitajci, veliko gostov je bilo tudi iz Južne Koreje, jugovzhodne Azije in Japonske, od Evropejcev so bili med Top 10 še Britanci, Italijani in Švicarji. Slika se je lani nekoliko spremenila, poleg splošnega upada turizma se je zaradi prizemljitve letal oziroma zaprtja mej precej zmanjšal delež turistov iz Amerike in Južne Koreje, Kitajcev in drugih Azijcev sploh ni več med prvimi desetimi državami, pač pa so se na lestvici pojavili Nizozemci, Francozi in Čehi. Tako je bilo v letu 2020 skupno 68 odstotkov gostov z nemškega jezikovnega območja, 13,7 odstotka iz Azije ter 12,5 odstotka iz Amerike in Avstralije. "Domače goste najbolj zanimajo pohodništvo, kolesarjenje, kopanje v jezerih," nadaljuje Plötzeneder in dodaja, da so obeti za letošnjo sezono - glede na število rezervacij - precej boljši. Dnevne goste privabljajo tudi z brezplačnim parkiranjem na območju Park+Ride pri sejmišču, od koder v staro mestno jedro vozi shuttle, ki stane za odraslega 3 evre, za otroka pa 2 evra.

Povsod smo lahko naročili po naše

Podobno kot pri nas se tudi v Salzburgu soočajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile v gostinstvu. Rešujejo jih sezonski delavci iz tujine. "Trenutno jih nekoliko manj prihaja iz Madžarske, veliko pa iz Češke in držav nekdanje Jugoslavije," pravi Roland Plötzeneder, njegove besede pa potrjuje praksa: slovenski novinarji smo pri skoraj vsakem obroku v restavracijah lahko naročili v srbohrvaščini, saj nam je enkrat stregla Miriam s srbskim poreklom, drugič Jugi iz Bosne, tretji natakar je prišel iz Prištine, sobe nam je pospravljala Esma. V hotelu Sheraton, kjer so nas nastanili gostitelji, je bila sicer večina servisnega osebja azijskega porekla.

Pozitivne posledice tega vandranja s trebuhom za kruhom, ki so ga dobro poznali že naši predniki, smo izkusili ob obisku ene večjih turističnih znamenitosti Salzburga, tako imenovanih Vodnih iger (Wasserspiele) pri dvorcu Heilbrunn na obrobju mesta. Naša vodnica je bila Nuša Leskošek, diplomirana zgodovinarka iz Maribora, ki si je po več sto zavrnjenih prošnjah v domovini pred sedmimi leti službo našla v Avstriji. Prijavila se je na razpis in dobila delo kot vodnica v angleščini in nemščini, saj je slovenskih gostov premalo, da bi bilo potrebno vodenje v slovenščini. "V letih pred pandemijo smo imeli ob lepem vremenu čez vikend tudi po 3000-3500 obiskovalcev na dan, trenutno jih je 500-700," je povedala zgovorna Štajerka in nas popeljala tudi po "zaodrju" 400 let starega objekta, ki še danes deluje na silo vodnega padca. Le vodo iz izvirov, ki so jo v rezervoarje nekoč natakali ročno iz veder, danes poganja črpalka. Vodni curki, fontane in kanali so prvega razveseljevali pobudnika gradnje, melanholičnega knezoškofa Markusa Sittikusa, malo manj pa njegove goste, saj so bili včasih do kože premočeni.

Iz Hellbrunna smo se dobrih šest kilometrov do središča mesta popeljali s kolesi skozi čudovit drevored, po katerem so se s kočijami prevažali že knezoškofje. Znotraj meja mesta je urejenih kar 200 kilometrov kolesarskih poti, po katerih je ves čas živahen promet. Kolo uporablja toliko Salzburžanov, da so jim postavili celo spomenik, najamejo pa ga lahko tudi turisti. Sicer pa je mesto dobro prepredeno z avtobusnimi linijami, ki vodijo tudi na obrobje. Imetniki kartice SalzburgCard lahko vsa javna prevozna sredstva uporabljajo brezplačno, tudi vzpenjačo na trdnjavo in žičnico na vrh najbližje gore, Untersberga. Kartica omogoča brezplačen vstop v vse muzeje in atrakcije ter popuste za nekatere prireditve in izlete. Na voljo je za 24, 48 ali 72 ur, cena se razlikuje za odraslega in otroka ter glede na sezono. Namesto plastične kartice je mogoče prek spleta kupiti tudi digitalno, ki jo shranite v pametni telefon.

V turizmu približno 10.000 delovnih mest

Turistom, ki si želijo ogledati čim več mestnih znamenitosti, kartica omogoča tudi vstop mimo vrste čakajočih pred blagajno. Vrst sicer ni, lahko pa si predstavljamo razmere pred pandemijo, ko je Salzburg letno obiskalo približno 6,5 milijona dnevnih gostov, največ iz Avstrije in sosednje Bavarske, predvsem v juliju in avgustu. Veliko teh gostov privabi Salzburški poletni festival, ustanovljen leta 1920. Lansko stoletnico bodo zaradi pandemije praznovali še letos, seveda spet z obveznim Slehernikom Huga von Hoffmannsthala, ki vsako leto nekajkrat napolni montažno tribuno pred salzburško katedralo. Do 31. avgusta še traja tudi Mozartov festival, za vse prireditve, tudi na prostem, pa je treba izpolnjevati pogoj PCT oziroma 3G, kot se mu reče v nemščini (genesen, geimpft, getestet). Nadzor je v Avstriji praviloma strožji kot pri nas, potrdila preverjajo pri recepcijah hotelov, blagajnah muzejev, ponekod celo natakarji, preden prevzamejo naročilo. Ker pa je od našega obiska minilo že nekaj tednov, ni izključeno, da se je v tem času tudi kaj spremenilo.

Skoraj zagotovo pa se ni spremenil napis pred vhodom v pivovarno Stiegl, največjo zasebno med skupno 29 pivovarnami na območju Salzburga. Pri njih kratica 3G pomeni "gereift, gezapft, genossen" (dozorel, natočen, užit), kar z veseljem pokažejo tudi na vodenem ogledu z degustacijo. Pivovarna je bila ustanovljena že leta 1492, sredi starega mestnega jedra ob reki Salzach, zato radi povejo anekdoto, da jih je tedaj obiskal Krištof Kolumb, preden se je podal na pot proti Indiji. Zaradi preveč Stieglovega piva je baje zgrešil pot in tako našel Ameriko, se pošalijo. In še ena šala kroži o Stieglu: medtem ko ime, ki v avstrijskem narečju pomeni stopnišče, ker so po vodo za pivo hodili po stopnicah do reke, si prebivalci ime razlagajo kot akronim - Salzburger trinken immer einen ganzen Liter (Salzburžani popijejo vedno cel liter). Turisti se jim pri tem z veseljem pridružijo, v letu 2019 je zato celoten promet od turizma v mestno blagajno prispeval okrog milijardo evrov in zagotavljal približno 10.000 delovnih mest.