Slovenski obrambni minister Matej Tonin, ki opravlja tekoče posle, je po zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal, da ga je več evropskih kolegov "z zaskrbljenostjo spraševalo" glede napovedi prihodnje slovenske vlade, da bo prekinila nakup oklepnikov Boxer. "Molčal sem in se izogibal kolegom ministrom. Nekaj časa sem se celo skrival v toaleti, a sem se po nerodnosti znašel v damski. In tam sem se srečal z nemško kolegico Christine Lambrecht. Bila je razjarjena, celo kričala je, da si Robert Golob tega ne sme privoščiti," nam je povedal Tonin.
A Lambrechtova nam je pred dnevi sporočila, da takšnega srečanja sploh ni bilo. "Ne zanimajo me vaše notranjepolitične igrice. Zdi se mi primerno, da o tako pomembnem nakupu vojaške opreme odloča vlada, ki bo nastopila mandat," nam je pojasnila. Ker ji nismo povsem verjeli - vendarle je Tonin človek z integriteto in nespornim ugledom v obrambnih krogih -, smo na hodniku ustavili še avstrijsko obrambno ministrico Kaludio Tanner. "Ne, ministra nisem spraševala o nakupih. O nakupih česa? Boksaric? Glejte, spodnje perilo kupujem samo za moža, ne bom zdaj tega počela še za vaše kolege," je bila kratka. Za rokav smo pocukali še nekaj ministric in ministrov, a nihče nam ni potrdil, da bi Tonina kar koli vprašal o nakupu oklepnikov.
Tudi do Bruslja so prišle fotografije, ko se je popackal z otroško hrano
Ni nam preostalo drugega, kakor da stopimo do generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Vprašali smo ga, ali je res, da se na Tonina obračajo številni evropski obrambni ministri, ki jih zanima, kako je z nakupom boxerjev. "Kdo je Tonin? Aja, saj se spomnim, to je tisti, ki je izgubil tovornjak zaščitne opreme. Krščenduš, kako smo se tedaj smejali na sedežu Nata. Dva dni smo se valjali po tleh. No, tega ne smete napisati. Torej, kakšno je vaše vprašanje? Aja, nakup. V zvezi Nato nakupov orožja in opreme v posameznih članicah zveze ne komentiramo. To je uradna izjava. Povejte mi, a ste potem našli tisti tovornjak?"
V Bruslju smo nato srečali še zelo visoko predstavnico Evropske komisije, ki pa ni želela biti imenovana. Tudi ona je zatrdila, da Tonina ni nič vprašala: "Tudi če bi hotela, tega ne bi mogla storiti. Do Bruslja so namreč prišle tiste fotografije, ko se je popackal z otroško hrano. Kako ji že rečete? Nekaj v zvezi s čokolado. Čokotonino? Nekaj takega, ne? No, ko ga vidim, mi gre na smeh in potem se mu raje izognem. No, tega ne napisati, prosim." Je pa dodala, da je njegovo obnašanje sila otročje: "Pozovejo te, da nečesa ne podpišeš, potem dan pred iztekom mandata pogodbo podpišeš, na koncu pa jokaš, da bo odpoved pogodbe prinesla pogodbeno kazen in da bo škodila kredibilnosti Slovenije. To ni samo otročje, je norčevanje iz zdrave pameti. Oprostite, spet mi gre na smeh. Spomnila sem se, kako je metal bombe ... No, na svidenje!"
"Naša prizadevanja so bila vseskozi prežeta z ljubeznijo do domovine," pa nam je na vprašanje, kako komentira dejstvo, da nihče od njegovih kolegic in kolegov ni potrdil, da bi ga kar koli vprašal o boxerjih, dejal Tonin. Našemu dopisniku je ob tem še odločno zatrdil, da provizij pri tem poslu zagotovo ni in da to lahko z vso resnostjo zatrdita tudi Walter Wolf in Wolfgang Riedl.
