D.Ži
Za odrskimi lučmi in aplavzi se včasih skrivajo trenutki, ki jih občinstvo ne vidi. To je v ganljivem zapisu razkril Jean Markič, klaviaturist Žana Serčiča, ki je med koncertom v Odiseji preživljal enega najtežjih večerov svojega življenja.
Medtem ko je stal na odru in z ekipo profesionalno opravljal svoje delo, se je njegov sin Rafael v akutnem stanju boril za življenje. Markič je zapisal, da se moraš na odru včasih smejati tudi takrat, ko tega ne čutiš. Prav zato takrat ni imel moči niti veselja objavljati utrinkov s koncerta, temveč je to storil šele pozneje.
Kot je pojasnil, je bil to najbrž najtežji koncert njegovega življenja. Kljub veliki notranji stiski je nastop izpeljal do konca, ob tem pa se zahvalil vsem, ki so mu v tistih trenutkih stali ob strani. Njegov zapis je ganil številne sledilce, saj je razkril tudi manj vidno plat glasbenega poklica, v katerem moraš včasih drugim podarjati energijo, čeprav bi jo sam najbolj potreboval.
Na njegove besede se je odzval tudi Žan Serčič, ki je članu svoje ekipe namenil podporo in zapisal, da so bili v mislih z Rafaelom, Jean pa je nastop oddelal kot pravi profesionalec.
Težka zgodba se je vendarle končala z olajšanjem. Markič je razkril, da se je Rafael sestavil in mu zdaj spet pridno nagaja ter meša štrene. Po strahu, ki ga ne bi privoščil nikomur, so te besede zvenele kot najlepša možna novica.
