Brez filtra, celofana in sladkornega posipa. Zgolj neolepšana življenjska zgodba enega najbolj netipičnih slovenskih gospodarstvenikov, ki je sedaj svoje mesto našla tudi v knjigi. Na svoj rojstni dan je Marko Verdev, direktor podjetja Mikro+Polo, v mariborskem Luftu visoko nad mestom predstavil svojo biografijo Govorim, v kateri se razgali "do spodnjic in še dlje", kot pravijo tisti, ki so jo že prebrali.
Ekskluzivni dogodek, na katerem so bila zapovedana črna oblačila, da je gostiteljeva rožnata žarela še bolj, je zbral njegove najtesnejše podpornike, prijatelje in druge, ki so tako ali drugače zaznamovali njegovo nenavadno, vzponov in padcev polno pot. Knjiga govori o blišču in bedi poslovnega sveta, izgorelosti, depresiji, terapiji, pa tudi homoseksualnosti, s čimer podira tabuje in odpira vrata. Verdev o sebi rad pove, da je bivši mož nekdanje zelo znane članice Power Dancers, oče treh sinov in srečen mož mlajšega moža.
Zelo iskren in provokativen pogovor o knjigi je vodila pisateljica Maja Monrue, sicer tudi voditeljica Boba leta, v pogovoru pa so ob Verdevu sodelovali tudi pisatelj Davorin Lenko, ki je v knjigi ubesedil Markovo izpoved, direktor založbe Beletrina Mitja Čander in Večerov novinar Denis Bende Živčec, ki je knjigi prispeval uradno recenzijo.
Marko Verdev je o sebi v knjigi Govorim zapisal: "Prva tri leta sem molčal, nato govoril kot 'raztrgan dohtar' in bral knjige kot za stavo. Bil sem čistilec, inkasant, plesalec in študent z več fakultetami, kot ima avto koles. Ustanovitelj plesne šole, sodnik in trener z evropskim naslovom. Sem ponosen gimnazijski maturant z diplomo v srcu, zagnan upornik in spontan podjetnik. Življenje je uganka in moj oder je svet."
Je direktor mariborskega podjetja Mikro+Polo, enega glavnih dobaviteljev laboratorijske in diagnostične opreme v Sloveniji. Poslovnež z (za slovenske standarde) nenavadnimi vodstvenimi pristopi in nekonvencionalnim videzom (direktor s tatuji in piercingi) z neizprosno iskrenostjo spregovori o lastni homoseksualnosti, drogah, depresiji in anksioznosti, o družini in ljubezni ter nujnosti prevzemanja odgovornosti za lastno življenje.
Preko teh tem (pogosto pa že kar stigem), ki zaradi svoje vseprisotnosti v današnji družbi lahko nagovarjajo kar najširšo publiko, avtorja bralcem predstavlja tudi plat podjetništva, ki je javnosti pogosto nezaznavna: čustveno, človeško plat, polno dvomov in preprek pa tudi izjemnih dosežkov in uresničenih vizij.
Davorin Lenko je pisatelj, pesnik, esejist in glasbeni kritik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost in diplomiral leta 2012. Kratko prozo, eseje in poezijo je objavljal v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah, njegova dela pa so bila vključena v domače in tuje antologije.
Leta 2013 je izšel njegov romaneskni prvenec Telesa v temi, ki mu je prinesel dve pomembni nagradi in bil preveden v nemščino.
Denis Bende Živčec pa je v recenzijo zapisal: "Ob branju biografije Govorim ugotoviš, da v resnici o prostranstvih in ovinkih njegovega včasih psihedelično pisanega, včasih darkersko mračnega vesolja ne veš ničesar. Z vsako stranjo spremljaš za slovenski prostor še ne videno vivisekcijo v vseh pogledih netipičnega človeka. Kot bi se obduciral, a hkrati ostal šarmantno zapisan svojemu stališču, da je življenje prekratko, da bi ga jemal preresno. Občutek dveh knjig v eni. Kot bi deček, ki je nekoč za plačilo pomival domače stopnice, in prodoren poslovnež, ki s podobo, nekonvencionalnimi potezami in življenjskim slogom sesuva zastarele stereotipe, ne bila ista oseba. A sta. Le življenje se je zgodilo vmes. V vseh svojih odtenkih. Stari in novi Marko se največkrat srečata prav v trenutkih, ko tla izgubijo trdnost, ko potetoviran in preboden poslovnež, že zdavnaj osvobojen dušečega objema kravate, za iskanje rešitev potrebuje nekaj pobalinskega rokenrola." In dodaja: "Utrgana, možata in še nevideno iskrena zgodba Slovenca, ki ne paše, niti ne želi v nobeno škatlo. Niti v njej ne bi dobro izgledal."
