Županja Gornje Radgone Urška Mauko Tuš je že januarja sporočila, da zaradi dolga, ki je konec lanskega leta znašal več kot 9,1 milijona evrov, ne bo zmogla pravočasno uravnotežiti proračuna, zato bo primorana podaljšati začasno financiranje. To obdobje, ki praviloma lahko traja le tri mesece, se bo kmalu le končalo, saj je dala na mizo predlog proračuna za letos, občinski svet pa ga je v prvem branju brez glasu proti tudi sprejel.
Proračun predvideva za dobrih 12,7 milijona evrov prihodkov in dobrih 15,6 milijona evrov odhodkov, pri čemer je predvideno dodatno zadolževanje v višini 1,4 milijona evrov za gradnjo javne infrastrukture. Levji delež sredstev bo namenjenih za vodovod, kanalizacijo, ceste in širitev industrijske cone v Meleh. Za odplačilo glavnic dolgoročnih kreditov bo občina letos namenila dobrih 751 tisoč evrov, za zamudne obresti pa dobrih 163 tisoč evrov. Po pojasnilih strokovne sodelavke občinske uprave Dominike Fras je proračun nadaljevanje vsebin iz začasnega financiranja, ki občini zgolj daje pravico za izvedbo javnih razpisov in podelitev sredstev društvom za njihovo delovanje.
Še nikoli toliko odprtih gradbišč
Največja investicija v Občini Gornja Radgona letos je nadgradnja vodovodnega sistema C, ki zajema še območja občin Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, pri čemer je gornjeradgonska vodilna občina projekta. Skupna vrednost naj bi bila slabih 9 milijonov evrov, od tega delež državnega in evropskega sofinanciranja znaša dobrih 5,1 milijona evrov, a še ni povsem jasno, koliko dodatnih stroškov bo nastalo in koliko jih bo morala pokriti posamezna občina. Gornjeradgonska županja je priznala, da gre za enega najzahtevnejših izzivov, s katerimi se ta hip spoprijemajo, saj še nikoli doslej ni bilo v mestu naenkrat toliko odprtih gradbišč. Občane je pozvala k strpnosti in se opravičila za nevšečnosti, a hkrati poudarila, da je investicija prepotrebna, saj prinaša zanesljivo oskrbo z vodo, zmanjšuje vodne izgube in omogoča nadgradnjo vodarne Podgrad.
V razpravi je bilo moč slišati nekaj očitkov opozicije, da je predlog proračuna zelo konservativen in neoptimističen, kakršnega bi lahko sprejeli že v marcu in tako društvom omogočili financiranje. Nekatere svetnike so zmotili tudi ukinjanje brezplačne pravne pomoči, zmanjšanje sredstev za društva in prelaganje gradnje mrliške vežice na Negovi, slišati pa je bilo predloge za odkup objekta nekdanje vojašnice, za kar je občina dobila pozitivno mnenje države, za nakup novih solarnih svetilk in spremembe financiranja političnih strank in neodvisnih list. Svetniki so dali tudi pobudo za reorganizacijo in morebitno združitev Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona in razvojne agencije Pora, ki sta v občinski lasti, z namenom optimizacije stroškov.
Županja MaukoTuš kritik in pobud ni zavrnila, a ob tem spomnila, da pri načrtovanju proračuna prav veliko manevrskega prostora ni imela. "Res je, proračun je okostenel in nezanimiv, je pa optimističen zato, ker vam želim dati na mizo realne številke. Zakaj? Ker se je v preteklosti velikokrat zgodilo, da je bil proračun preveč napihnjen, za kar smo dobili izstavljen račun ob obravnavi zaključnega računa. Če kdaj, potem je zdaj primeren trenutek, da začnemo na trdnih temeljih graditi našo skupno prihodnost," je poudarila in dodala, da zaradi tega nekaterih aktivnosti, ki so jih navajali kritični svetniki, letos ne bodo izvajali.
Občinski svet je pozvala k složnosti in hkrati napovedala, da namerava proračun za prihodnje leto dati na mizo že jeseni in tako prekiniti preteklo prakso, ko je bila občina ujeta v začaranem krogu začasnega financiranja.
