Po odločitvi Daniela Grabarja, da po manj kot polovici mandata zapusti direktorski stolček soboške bolnišnice, ene najpomembnejših ustanov v regiji, je torej znan njegov naslednik. Svet zavoda preveč težkega dela ni imel, saj je kljub prejetju treh prijav na koncu odločal le o enem imenu. Roman Markrab je odpadel zaradi neizpolnjevanja pogojev, Tomaž Gregorec pa je sam umaknil prijavo, zato je ostal le še Roman Ladislav Ratkai. Vsi trije so tako ali drugače povezani z vladajočim Gibanjem Svoboda (Svoboda).
Markrab je na predlog Svobode na lanskih lokalnih volitvah neuspešno kandidiral v svet ljutomerske krajevne skupnosti, Gregorec je občinski svetnik v Moravskih Toplicah in je bil tudi kandidat za župana na predlog Svobode, Ratkai pa bi ob izvolitvi Mitje Horvata, županskega kandidata Svobode v soboški občini, postal direktor mestne uprave. V devetčlanskem svetu zavoda, ki ga sestavljajo štirje vladni predstavniki, dva predstavnika zaposlenih in predstavnika lokalne skupnosti ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je Ratkai dobil osem glasov ob enem vzdržanem. Soglasje k njegovemu imenovanju mora na predlog zdravstvenega ministrstva podeliti še vlada, a to naj bi bilo le še predmet priprave gradiva za odločanje na vladni seji.
Prihaja v zahtevnem in reformnem času
Ratkai bo mandat začel z aprilom, in to v zahtevnih in nehvaležnih razmerah, ko se slovensko zdravstvo spoprijema s hudimi izzivi in strukturnimi problemi. Od kadrovske krize, zahtev po višjih plačah in razbremenitvi do čakalnih vrst in težav s financiranjem ob naraščajočih stroških zdravljenja in slabi demografski sliki, ki jo zaznamuje vse starejše prebivalstvo. Ti problemi so značilni tudi ali celo še posebej za murskosoboško bolnišnico in pomursko regijo. Po covidnem obdobju, ko so bile bolnišnice deležne znatne proračunske injekcije, se je namreč soboška bolnišnica spet znašla v rdečih številkah. Zaradi slabega medletnega poslovanja je vlada že lanskega julija zamenjala svoje predstavnike v svetih zavodov devetih kritičnih bolnišnic, tudi soboške. Že takrat je bila v zraku morebitna zamenjava vodstva, do česar je na "mehki" način konec lanskega leta tudi prišlo. Kljub temu da so v finančnem načrtu za leto 2022 v bolnišnici predvideli izravnan poslovni izid, bo ta vse prej kot to. Oktobra se je evidentirana izguba ustavila pri več kot 2,5 milijona evrov. Res pa je, da soboška bolnišnica ni osamljen primer, saj je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan napovedal, da bodo slovenske bolnišnice verjetno imele v preteklem letu največjo kumulativno izgubo od osamosvojitve države, predvidoma blizu 150 milijonov evrov.
Kdo je Roman Ladislav Ratkai
Štiriinpetdesetletni diplomirani pravnik iz Murske Sobote ima bogat življenjepis, ki pa ni povezan z zdravstvom. Poklicno pot je začel v pravni službi nekdanje Službe državnega knjigovodstva, nato se je leta 1997 preselil v Pomursko družbo za upravljanje (PDU), ki je bila ena izmed pooblaščenih investicijskih družb v obdobju privatizacije državnega premoženja z lastniškimi certifikati. Ob preoblikovanju družbe leta 2003 je zasedel mesto predsednika uprave in bil odgovoren za organizacijo družbe za upravljanje skladov in prevzem vzajemnih skladov ter za vzpostavitev celotne kadrovske strukture družbe. Na položaju predsednika uprave je ostal tudi, ko je PDU prevzel Publikum, ob združitvi treh borznoposredniških hiš in dveh družb za upravljanje pa je zasedel mesto izvršnega direktorja novonastalih Alta Skladov.
V eni izmed takrat največjih borznih skupin v državi je bedel nad 270 milijoni evrov sredstev 27 tisoč strank. V Alta Skladih je ostal do konca leta 2017, ko so družbo že prevzemali Triglav Skladi, po izteku mandata pa od leta 2018 svoje znanje ponuja na trgu kot samostojni podjetnik. V mandatu 2014–2018 je bil predsednik nadzornega odbora soboške občine, še danes pa je v nadzornem odboru nogometnega kluba Mura. Po odhodu Daniela Grabarja in še prej Bojana Korošca bo tako vodenje regijske bolnišnice z več kot 1000 zaposlenimi prevzel človek od zunaj, ki tudi ne prihaja iz zdravstvene stroke, a ima znanje o korporativnem upravljanju in vodstvene sposobnosti. Od prejšnje zasedbe bolnišnice tako ostaja le še Marjan Maček, pomočnik direktorja za poslovne zadeve, a prav veliko presenečenje ne bi bilo, če bi si Ratkai sam izbral svojo desno roko. To možnost bo imel.
Večja sprememba v sestavi svetov zavodov
V luči stanja v zdravstvu se poleg celovite reforme izvajajo že tudi spremembe v organizaciji in upravljanju bolnišnic na podlagi sklepov, ki jih je za vsako bolnišnico sprejela vlada. Večja sprememba bo doletela sestavo svetov zavodov, saj bodo ti po novem sedemčlanski. Poleg štirih predstavnikov vlade jih bodo sestavljali po en predstavnik zaposlenih, zavarovalnice in uporabnikov. Posebej je predvidena še funkcija pomočnika direktorja, ki je vezana na mandat in zaupanje direktorja, ta pa jih lahko imenuje tudi več. Novost je tudi uvedba prokurista – prokuro s soglasjem vlade podeli svet zavoda največ eni osebi. Poenostavljeno to pomeni, da bo Ratkai imel proste roke pri izbiri pomočnika ali pomočnikov, hkrati pa mu bo pri delu pod prste gledal zastopnik bolnišnice, pri izbiri katerega ne bo imel besede.
Treba je dodati, da je že prejšnja ureditev predvidevala pomočnike direktorja kot delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, to je pomočnika direktorja za poslovne zadeve, za področje zdravstvene nege in pomočnika direktorja za pravne zadeve. Imenoval jih je direktor na podlagi javnega razpisa in za mandatno dobo štirih let. Trenutno je direktor za poslovne zadeve Marjan Maček, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege pa Nataša Kreft, obema se izteče mandat v letu 2025. Mačku 26. julija, Kreftovi pa 19. decembra, a tudi njuna morebitna razrešitev je v domeni direktorja. Vodstvo bolnišnice sestavlja še strokovna direktorica Manuela Kuhar Makoter, ki se ji mandat ravno tako izteče v letu 2025, natančneje 2. maja. Njena funkcija je vsaj pred novim direktorjem varna, saj ta pri imenovanju in razreševanju strokovnega direktorja nima pristojnosti, ampak te sodijo v domeno sveta zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta.
