Kulturni ustvarjalci iz Murske Sobote so se pred dnevi predstavili v francoskih mestih Firminy in Saint Etienne. Z glasbo, likovnimi deli in zgodbami, ki govorijo ne le o Murski Soboti, ampak tudi o Prekmurju in širše, so pripovedovali zgodbe in povezovali regiji. Čeprav je med mesti več kot tisoč kilometrov razlike, imajo veliko skupnega. Na gostovanje v Franciji so povabili pisatelja Dušana Šarotarja, ki je predstavil tudi svoje fotografije, akademska slikarja Igorja Banfija in Jožeta Denka ter glasbeni skupini Džezzva in Ethnotrip. Sprejela sta jih slovenski veleposlanik v Parizu Andrej Slapničar in častna konzulka Tatjana Dumas Rodica, dobrodošlico pa jim je izrazil tudi župan mesta Firminy Marc Petit.
"Mi sodelujemo in se povezujemo s številnimi mesti, Murska Sobota pa mi je posebno pri srcu," je poudaril župan Petit, ki je že obiskal Mursko Soboto in si ogledal njeno arhitekturo. Tudi s pomočjo slovenskih strokovnjakov in arhitektov ter njihovih preučevanj vpliva Le Corbusierja na slovensko arhitekturo so Firminy pred dvema letoma uvrstili na seznam kulturne dediščine Unesca.
Zgodbe o Soboti v francoskih šolah
V Galeriji Art Pluriel v Saint Etiennu so najprej odprli razstavo slikarjev Banfija in Denka ter ljubiteljskega fotografa Šarotarja. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Iztok Rodež. Pisatelja Dušana Šarotarja so kot gosta iz Slovenije povabili na knjižni sejem v Saint Etiennu, kjer je predstavljal svoji deli, prevedeni v francoščino, Biljard v Dobrayu in Panoramo. Poleg tega se je Šarotar v kulturni dvorani Maison de la Culture Le Corbusier v Firminyju srečal z učenci tamkajšnjih šol in gimnazijci, ki niso le prebrali njegovih knjig, ampak se tudi temeljito posvetili razmišljanju o sporočilih, ki jih prinašajo. O zgodbah teh del, ki govorijo o preteklosti in Prekmurju, ter po pogovoru s pisateljem o njegovem ustvarjanju in pisanju biografije bodo mladi napisali seminarje.
Šarotar, ki se poglablja v preteklost pokrajine in usodo svoje družine, je mladim med drugim povedal, da je umetniško pisanje, ko povezuješ zgodovinska dejstva in osebne intimne zgodbe, najtežje, a hkrati tudi najlepše literarno popotovanje. Med drugim jim je pripovedoval zgodbo o svojem dedku Schwarzu, ki je preživel holokavst in se kot eden izmed redkih preživelih vrnil domov, ter s tem govoril tudi o Murski Soboti in tragični usodi soboških Judov.
Arhitekt Novak pri Le Corbusierju
Ravno na kraju, kjer je bila soboška sinagoga, je po vojni zrasel prvi moderni blok z dvigalom v tem mestu, zgrajen po načrtih arhitekta Franca Novaka, ki je zasnoval tudi urbano podobo mesta. Novak je bil učenec Le Corbusierja, ki je zasnoval prej omenjeni kulturni center, kjer je nastopil Šarotar. V tem centru je razstavljena replika mize arhitekta Novaka. Ob mizi sta predstavljena delo in pomen, ki ga ima Novak za Mursko Soboto, trenutno pa je na ogled tudi razstava o arhitektu Plečniku.
Le Corbusier pa s svojimi zamislimi ni pustil pečata le v francoski arhitekturi, ampak tudi v evropski in svetovni, deloval je v New Yorku, Indiji, Kanadi in drugod. Svoj arhitekturni biro je imel v Parizu, kjer se je tri mesece učil tudi soboški arhitekt Novak. Kot učenec svetovno znanega arhitekta je njegove velike ideje vnesel v urbanistično in arhitekturno zasnovo takrat še majhne in prašne Sobote z besedami: "Ni izgovora, da bi bila Sobota za to premajhna."
Francozinja v Ljubljani preučevala vplive
Skupnim potezam arhitektov Le Corbusierja in Novaka se je posvečala tudi Nadege Trunel, ki je kot študentka arhitekture pred leti prav zato nekaj časa študirala v Ljubljani ter preučevala delo arhitekta Novaka in koliko ima skupnega z znamenitim francoskim arhitektom. "Seveda je opazen vpliv Le Corbusierja v arhitekturi Murske Sobote, na ta način pa lahko vidimo tudi delček Francije v Sloveniji, kar po svoje povezuje sicer precej različni deželi," je povedala Trunelova.
Podpisana namera o sodelovanju
Gostiteljica srečanja je bila tudi Tatjana Dumas Rodica, častna konzulka Slovenije v Franciji, ki si že leta prizadeva za kulturno povezovanje in sodelovanje med državama. Ko vabi in gosti kulturnike, ki se predstavijo mednarodni javnosti, odpira in širi prostore sodelovanja na različnih področjih. Tudi na podlagi njenih prizadevanj je med občinama Firminy in Murska Sobota že bila podpisana namera o sodelovanju, v Firminyju pa so ob tej priložnosti poudarili, da računajo na sodelovanje in izmenjavo med mestoma tudi v prihodnje.
Neposredni stiki med ljudmi gradijo današnjo skupno Evropo