


Zaradi vnovične razglasitve epidemije gospodarstvo pričakuje, da bo novi, šesti protikoronski zakon zajemal vsaj podobne ukrepe in pomoči, kot so jih bila podjetja deležna ob pomladni razglasitvi. Posledice zaostrenih razmer kakor tudi širjenje okužb s koronavirusom tako v delovnih okoljih kot na splošno med aktivno populacijo so vidne tudi v porastu bolniških izostankov. To nam potrjuje število izdanih elektronskih bolniških listov.

Septembra jih je bilo v Pomurju 6152, kar je skoraj dvakrat toliko kot aprila, ko jih je bilo 3237. Maja jih je bilo izdanih 3713, junija 4673, julija 4399 in avgusta 4276. Število je naraslo približno enako v vseh štirih upravnih enotah murskosoboške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki razpolaga s podatki, nekoliko bolj le na območju lendavske upravne enote.

In kaj nakazujejo podatki o številu izgubljenih delovnih dni? Na voljo so le podatki za obdobje od januarja do avgusta, kar pomeni, da zajemajo le vpliv pomladne epidemije, a primerjava z istim obdobjem lani ne kaže bistvenih razlik. Število izgubljenih delovnih dni od januarja do avgusta 2020 je znašalo v breme delodajalca 141.938 in v breme ZZZS 263.988 dni. Isto obdobje leto prej 154.067 dni v breme delodajalca in 259.415 v breme ZZZS.

To lahko vodi do sklepa, da v pomladnem valu okužbe niso zajele delovnih okolij tako močno kot zdaj, pa tudi, da so imeli pomladni ukrepi vlade v zvezi z nadomestili za čas čakanja na delo učinek tudi glede umika delavcev na bolniški dopust. V spomladanskem valu je bilo tudi manj bolniških odsotnosti zaradi nege in spremstva. Nenujne zdravstvene storitve se namreč niso izvajale.