Ne bodimo negativni, začnimo z dobrim! S selektorjem Kekom se lahko strinjamo, da je bila sinočnja tekma z Dansko dobra, korektna, borbena. Tudi vzdušje je bilo na višjem nivoju kot sicer na reprezentanci v zadnjem času. Celo navijalo se je!
A da bi bilo karkoli dobrega pri organizaciji reprezentančne tekme, ko gre za "navaden folk", za navijače, tiste, zaradi katerih se menda igra nogomet, ne moremo reči. Nasprotno. Bruka, rečejo južno od nas. Še ena. Za VIP domnevamo in verjamemo, da so poskrbeli boljše, zato v slonokoščeni stolp prenašajo naslednje novice. Ljudski vrt je za Stožice pri organizaciji "vesoljska ladja", stadion s petimi zvezdicami proti vaški gmajni, pa smo verjetno do marsikaterega podeželskega objekta žaljivi. Ekipa, ki dela v Ljudskem vrtu in skrbi, da ljudje niso žejni, lačni in še kaj takšnega, je proti stožiški najbolj uigrani "dream team".
Več kot 14 tisoč ljudi je bilo v ponedeljek na tekmi, bilo je soparno, blizu 30 stopinjam Celzija. Delujočih je bilo par šankov, nekateri od njih so se odprli le malo pred začetkom tekme, kolone so se vile v vse smeri. Tudi med tekmo. Nič krivi študentke/i in ostalo osebje niso bili kos nalogi - takšni množici in njenim potrebam. Seveda razumemo, da na tako množičnih prireditvah ne gre brez kolon. A kar je preveč, je preveč. To je čisti amaterizem in "jebivetrstvo" pri organizaciji.
Pijača ni bila natočena, ljudje so čakali in izgubljali živce. Čakal sem več kot 20 minut (enkrat vmes tudi obupal in vse poslal nekam!), ko se le prebijem! Toooo, zmaga? Vmes sta skoraj padla dva gola, a jebiga. Nekdo je hitrejši, se vrine, nimam kaj, zakon močnejšega, vsi rinejo, imajo dovolj vsega. "Hej, natoči mi prosim pet pirov, dva radlerja, tri vode in štiri ledene čaje!" In potem traja 5 minut, punce in fantje odpirajo piksne, steklenice, večina pijače do obveznih kozarcev pride po tej poti. Nekdo v ločenem prostoru počasi nataka točeno pivo. Vmes pa stiska, bizarni dialogi. "Še imamo kaj čipsa? Ne? Greš iskat, prosim?" Hej, je kdo opazil, da čaka 600 ljudi in ne 16? Farsa je blaga beseda. V Ljudskem vrtu gre kot po tekočem traku. Pivo? Koliko? Deset! Evo, hvala, adijo. Akcija. Brezstično plačevanje je v Stožicah desetkrat počasnejše kot v LV. Stanje v neskončni vrsti je postalo stožiški ritual, brend stadiona v najlepšem mestu na svetu. "Stožice experience!" Izkušnja unikatne vrednosti! Na ogled prihajamo tudi iz drugih koncev Slovenije. Bravo NZS in Šport Ljubljana, hvala lepa in ne, hvala. Naj gre eden od funkcionarjev NZS ali Uefe ali pa kar iz ljubljanske občine malo na "navadno tribuno", priporočamo ta "reality check", ne bo vam žal.
In še za konec: čestitke, ker se stadion trudi biti bolj ekološki, trajnostni. Kozarci so tisti za "reusing", za ponovno uporabo. Zato jih plačaš. Ni problema. Prav je tako. Da bi jih na koncu vrnil, ker jih imaš šest že doma od zadnje tekme. Toda, jok brate, odpade! Ne dela. Dobiš neke zelene žetone, ki jih lahko do naslednje tekme v Stožicah bojda šparaš in valjaš bog ve kje. In uporabiš le v Stožicah. Zato kozarci večinoma končajo v smeteh.
Vse zadnje tekme v Stožicah, na katerih sem bil, so bile, žal, ista zgodba. Ljubljana si zasluži boljše. Ker Ljubljana je metropola! Brez cinizma. Slovenija si zasluži boljši standard na fuzbalu, športu, kjer se menda vrtijo milijoni. Ampak ne za navijače in njihovo udobje ali kako? In Ljudski vrt menda ni okej. Niti za San Marino.