Zveni nenavadno, ko v "hiši ljudstva" ali v "hramu demokracije" umre zakon, ki se imenuje Zakon za ljudi, kot so demokrati poimenovali svoj prednostni projekt, zakon o večji dostopnosti volitev. V ameriškem senatu ni bilo dovolj podpore niti za njegovo obravnavo, kaj šele za sprejem. To, kar je za demokrate zaščita volivcev pred diskriminacijo pri udejanjanju volilne pravice na ravni zveznih držav, je za republikance grob napad na bistvo demokracije same. Že res, da je življenje en sam boj in da nobena civilizacijska pridobitev ni ne večna ne samoumevna, ampak ZDA kot prva demokracija in branilka svobodnega sveta imajo presenetljivo veliko težav pri razumevanju osnovnih pojmov. Kot sta recimo splošna volilna pravica in dostopnost volitev. "Demokrati se zavzemajo za to, da bi volilo kar največ ljudi, in pri tem so pripravljeni tvegati goljufije. Republikance goljufije bolj skrbijo, zato ne nasprotujejo uvedbi varnostnih ukrepov, ki ne bodo dopustili vsakomur voliti - ampak vsak tako ne bi smel voliti," je marca letos izjavil republikanski član arizonskega kongresa John Kavanagh. "Vsak ne želi voliti, in če koga volitve ne zanimajo, to verjetno pomeni, da o njih tudi ničesar ne ve. Kvantiteta je pomembna, ampak prizadevati si moramo tudi za kakovost glasov." Piše se leto 2021 in v Ameriki razpravljajo o tem, kdo je boljši in kdo slabši volivec.
Volilni proces v ZDA ureja množica zakonov. 1. člen ustave (1788) izvedbo volitev izrecno prepušča zveznim državam. Zvezne države opredeljujejo tudi, kdo ima volilno pravico. Sprva so bili to beli moški s premoženjem, do leta 1856 pa so povsod uveljavili volilno pravico belih moških ne glede na premoženje, vendarle pod pogojem, da plačujejo volilni davek. 15. ustavno določilo (1870) je dalo volilno pravico temnopoltim moškim državljanom. 19. ustavno določilo (1920) je uveljavilo žensko volilno pravico. 23. ustavno določilo (1961) je uredilo volilno pravico prebivalcev Zveznega okrožja Kolumbija (glavnega mesta Washington). 24. ustavno določilo (1964) je odpravilo volilni davek. 26. ustavno določilo (1971) je znižalo starostno mejo volilnih upravičencev na 18 let. Na zvezni ravni diskriminacijo pri izvajanju volilne pravice odpravljajo tako imenovani zakoni o državljanskih pravicah (1870, 1957, 1960, 1964) in Zakon o volilni pravici (1965), ki prepoveduje diskriminacijo na osnovi rase, barve polti in pripadnosti določenim skupinam oziroma manjšinam. Dostopnost volitev, za določene skupine, kot so starejši, ljudje s posebnimi potrebami, pripadniki oboroženih sil ali v tujini živeči državljani, ali uvedbo novih možnosti registracije volivcev omogoča niz zveznih zakonov (1984, 1986, 1993, 2001, 2009). V ZDA državljan ni avtomatično vpisan v volilni imenik svojega okraja, ko dopolni 18 let, ampak se mora registrirati kot volivec. Tudi za to obstajajo različna pravila. Po tem, ko senat ni podprl razprave o Zakonu za ljudi (22. junija 2021), je v postopku ostal še Zakon Johna Lewisa o volilni pravici, ki ustvarja pravno pot za nasprotovanje novim volilnim zakonom po zveznih državah, zahteva javno objavo sprememb te zakonodaje, ureja pravila organizacije volišč, in zahteva, da spremembe zakonodaje predhodno odobri pravosodno ministrstvo.
ZDA se že skoraj 250 let vrtijo v krogu istih vprašanj, ki jih nikoli ne razrešijo. To velja tudi za volitve
Zvezne države ljubosumno branijo pravico opredeljevanja volilnega sistema, ki je pripeljala do tega, da se pravila spreminjajo tudi med okrožji in mesti. Tako v ZDA obstaja več tisoč različnih načinov izvajanja volitev. Obenem zvezne države po presoji večin v svojih kongresih izvajajo nasprotni proces od zvezne ravni in uvajajo pravila, ki jih zvezna zakonodaja skuša poenotiti in odpraviti nepravilnosti. Državljanski vojni (1861-1865), po kateri je bilo suženjstvo odpravljeno, je kmalu sledila segregacija z zakoni, ki so po posameznih državah kot pogoj za udeležbo na volitvah med drugim navajali pismenost posameznika in vztrajali pri omenjenih volilnih davkih. Zaradi tega ni moglo voliti veliko temnopoltih državljanov. Tudi opredeljevanje načina volitev, čas odprtja volišč, trajanje obdobja predčasnih volitev in podobne "malenkosti" so sodobnejši instrumenti vplivanja na volilno udeležbo. V tej smeri si najbolj prizadevajo države globokega Juga, kjer so (belci) zelo ogorčeni, če jih kdorkoli opredeli za rasiste. Najostrejši nasprotnik zakonov o državljanskih pravicah in verjetno najbolj vidni zagovornik segregacije je bil Strom Thurmond (1902-2003), guverner Južne Karoline (1947-1951), ki je nato svojo državo kar pol stoletja, do svoje smrti v 101. letu starosti, predstavljal v zveznem senatu (1954-2003). Leta 1957 je v obstrukciji zakona o državljanskih pravicah vztrajal kar 24 ur in 18 minut, najdlje v zgodovini, ampak Thurmond nikoli ni priznal, da je rasist. Niti v sanjah. Zmeraj se je opredeljeval za zagovornika pravic zveznih držav proti pretirani moči zvezne vlade. Možnost za tako eleganten izgovor sta mu dajala ameriški sistem in mehanizem njegovega delovanja. Ne poganja ga namreč kritični razmislek, ampak vera. Vera v nezmotljivost ustanovnih očetov. Ki jim je pravzaprav res težko karkoli očitati. Komik Andy Borowitz se februarja letos, ko je spodletel drugi poskus ustavne obtožbe Donalda Trumpa, ni zaman norčeval, da pokojnega predsednika Jamesa Madisona (1809-1817) skrbi, da je člen o ustavni obtožbi napisal preveč zapleteno, da bi ga idioti lahko dojeli. Ampak ne gre za idiote, prej za način, kako so temeljni dokumenti napisani.
ZDA so model delovanja sistema, ki je v svoji skoraj 250-letni zgodovini ostal pretežno nedotaknjen. Ustvarili so ga izjemni ljudje, ki so v marsičem prehiteli svoj čas in vtkali svoje poglede v temeljne ameriške dokumente. Študij Listine o neodvisnosti, ameriške ustave in Federalističnih spisov zaradi tega ni zgolj pravni, ampak tudi jezikoslovni, zgodovinarski in filozofski podvig. V njih so sledi misli Johna Locka, Davida Huma, Charlesa de Montesquieuja, celo fizikalnih pojmovanj Isaaca Newtona. In ker so razsvetljeni izobraženci v 18. stoletju zelo spoštovali antiko, sodobni ameriški sistem črpa tudi iz zgledov grške in rimske republike. V iskanju skupnega imenovalca sobivanja nekdanjih britanskih kolonij kot novih zveznih držav so včasih združevali nezdružljivo, osnovne dokumente pa oblikovali na način, ki je pod določenimi pojmi povezal zelo različne predstave. Že ko je govor o temeljnih svoboščinah, so jih v 18. stoletju puritanci iz Nove Anglije in postkolonialna zemljiška gosposka po vzoru angleškega podeželja v Virginiji razumeli po svoje. Prvi po anglosaksonskem vzoru svobodnega človeka, drugi kot privilegije, ki jih prinaša družbeni položaj. S takšnim pristopom so temeljni dokumenti dobili univerzalno, trajno veljavo. V nenehnem vračanju k izvoru kot edinemu pravemu kriteriju, kaj ameriška demokracija sploh je, se posameznik v svoji interpretativni svobodi odloča za to ali ono predstavo, preostale pa mirno spregleda. Po eni strani to precej olajša življenje, po drugi pa povzroča, da se ZDA že skoraj 250 let vrtijo v krogu istih vprašanj, ki jih nikoli ne razrešijo. To velja tudi za volitve. Če so po antičnem vzoru na začetku ameriške demokracije lahko volili zgolj moški s premoženjem, nas lahko v tej luči čudi, da danes še zmeraj razpravljajo o kakovostnem volivcu?
Volilna urna je v ZDA razumljena kot potencialna Pandorina skrinjica. Zelo je treba paziti, kaj zleti iz nje. V tem duhu sta ravnali in ravnata obe stranki. Ampak čeprav je sistem naravnan tako, da nasprotovanja preprečujejo uresničitev skrajnosti, sta stoletji in pol vendarle pripeljali do tega, da je vztrajanje pri nepreglednosti volitev zaradi uveljavljanja pravic zveznih držav, zdravorazumsko gledano, neprepričljiv izgovor. Z enim zadržkom. Pomemben del volilnih zakonodaj so zakoni o identifikaciji volivcev, ki jih ameriška levica enoznačno opredeljuje kot sredstvo oviranja volilne pravice. Države to urejajo različno, ampak ponekod je mogoče voliti, ne da bi človek, ki se pojavi na volišču, svojo identiteto izkazal z osebnim dokumentom. To je res Divji zahod. Vse drugo pa so pripovedke za lahko noč.
* Dr. Andrej Stopar je dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
