Ko je Ninamedia pred praznovanjem 30-letnice osamosvojitve Slovenije spraševala slovenske državljane, ali je novonastala država upravičila njihova pričakovanja, jih je komaj nekaj manj kot tretjina odgovorila “da”. Kar pomeni, da je komaj tretjina državljanov Slovenije zadovoljna z lastno državo, dve tretjini pa ne.
To je zanimivo, čeprav ne presenetljivo dejstvo. S samostojno slovensko državo je pravzaprav že permanentno nezadovoljnih — če zanemarimo nekaj izpadov evforije — večina Slovencev.
Enako nepresenetljiv je tudi glavni razlog za to nezadovoljstvo. Razlog je namreč že vrsto let nezadovoljstvo z demokracijo v Sloveniji.
To potrjuje rezultate, ki sem jih skozi leta zbrala med proučevanjem slovenskega postsocializma. Tudi moji informanti so skoraj brez izjeme izpostavljali, da to, kar imamo v postsocialistični Sloveniji, ni “nobena demokracija”. In pogosto dodali oceno, da je bilo v socialistični Jugoslaviji več demokracije.
Že 1500 let
Večkrat sem že pisala o vzrokih za takšne ocene. Ti so povezani z zgodovinsko vzpostavljeno socialno in kulturno tirnico, po kateri je bila za slovenske družbe od naselitve Slovanov na naše ozemlje značilna neposredna demokracija. Ki se je ohranjala 1500 let. Neglede na to, kakšne spremembe so med tem doživljali Slovenci. In v kako zelo različnih družbah in državah so v teh časih živeli.
Neglede na tip družbe in države so naši predniki o temeljnih vprašanjih svojega vsakodnevnega preživetja v zgodovini odločali skozi neposredno odločanje v večah, vaških skupnostih, tozdih, sozdih, krajevnih skupnostih itd.
Zagovorniki slovenskega postsocializma in samostojne države radi trdijo, da to ni bila nobena demokracija. Pahor se celo smeši z izjavami, da imajo Slovenci demokracijo zadnjih 30 let.
Kaj misli tistih nekaj
V resnici pa sploh ni pomembno, kaj misli tistih nekaj, ki slovensko samostojnost in postsocializem zagovarjajo. Tako ali tako ga morajo zagovarjati. Postsocializem jih je naredil. Ustvaril. Pahor, Janša in številni drugi, ki jim je s samostojno slovensko državo sekira padla v med, seveda ne morejo govoriti nič drugega. Brez samostojne slovenske države bi bili ničle. Jasno, njim se je življenje izboljšalo. Oni so profitirali. Prišli so do položajev, plač, privilegijev, česar brez te države ne bi nikoli dosegli. Ta država za njih je bila, je in bo uresničitev njihovih sanj. Ambicij. Interesov. In ostalega.
Toda oni v resnici ne štejejo. Štejeta tisti dve tretjini nezadovoljnih državljanov. Za katere se nihče v resnici ne potrudi, da bi slovenska država tudi zanje predstavljala nekakšen plus.
Delo in rezultati dela
Zakaj se profiterji osamosvojitve ne potrudijo povečati zadovoljstva državljanov Slovenije z lastno državo? Odgovor je jasen: ker bi za to bilo treba povečati zadovoljstvo državljanov s slovensko demokracijo.
Kar pa je mogoče narediti samo na en način: z omejevanjem politične samovolje slovenske politične elite. Z vnosom tiste demokracije, ki jo Slovenci razumejo kot demokracijo. To pa je neposredna ekonomska demokracija.
Politična demokracija ni bila del slovenske tirnice. Ta je pripadala državi. Ljudem pa je pripadalo odločanje o delu in rezultatih dela. O tem, kako si bodo zagotovili lastno preživetje. Kar pa ni bilo povezano samo z neposredno ekonomsko demokracijo. Ampak tudi s tem, da je vrsta lastninskih pravic pripadala ne formalnim lastnikom produkcijskih sredstev, ampak tistim, ki so na njih ali z njimi delali. Torej kmetom, tlačanom, delavcem.
Cepljenje ali oblast
Razpredanje tistih, ki so v postsocialistični Sloveniji ugrabili demokracijo, da ljudje ne razumejo, kaj demokracija sploh je, očitno nima nobenega učinka. Razen kontra učinka: da ljudje še manj zaupajo slovenski državi in da so z njo še manj zadovoljni.
Če politična elita misli, da večina Slovencev ne vidi, da so prav oni tisti, ki so funkcionalno ugrabili državo in demokracijo, se moti. Kot se tudi moti, če misli, da bodo z neokusnim poveličevanjem te države ob tridesetletnici kogarkoli prepričali. Učinek je ravno nasproten. Vladajoča elita s proslavljanjem slovenske samostojnosti v resnici samo povečuje prepad med seboj in večino državljank in državljanov. Ti jim s svojim delovanjem tudi ob tridesetletnici države sporočajo, da jih ne upoštevajo. Da ne štejejo. In da se na njih požvižgajo.
Elita dela podobno napako kot pri trenutni organizaciji cepljenja, ko poskuša okrog prinesti državljane. To jim ne bo uspelo. Državljani dobro razumejo, za kaj gre. In bolj ko jih vladajoči hočejo prinesti okoli, manj jim bodo državljani zaupali. Pa naj gre za cepljenje. Ali za zadovoljstvo s slovensko državo.
Vladajoči se stvari lotevajo na napačnem koncu. Na napačni način. Lotevajo se je tako, kot ustreza njim. Ne pa tako, kot bi to ustrezalo državljanom.
* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
