"Ekonomika nogometa je šla v to smer. Italijane je požrla realnost v smislu, da je denar začel na zelo različne načine vstopati v nogomet. V devetdesetih je bil igračka lokalnih ali nacionalnih milijonarjev. Italijani so imeli v velikih klubih Berlusconija, Morratija, Cragnottija, Sensija, vsi so bili neki lokalni veljaki, ki so za relativno manjši denar to lahko obvladovali. Ko so v nogomet začele vstopati države ali ameriški skladi, je to naredilo dokončni zasuk. Italijane je požrla dotrajana infrastruktura, ki je bila narejena večinoma za svetovno prvenstvo leta 1990, Angleži pa so šli v tem smislu daleč naprej. V Italiji je še vedno le peščica stadionov v klubski lasti, velik problem je tudi italijanska birokracija, Anglija pa je bolj turbokapitalistična družba. Prednost je zagotovo tudi jezikovna komponenta angleščine pri globalizaciji lige, mislim, da tega ne moremo ignorirati. Ko so angleški klubi leta 1992 ligo spravili pod svoje okrilje oz. izven nadzora nogometne zveze in organizacije profesionalnih lig, so začeli revolucionarno tržiti TV pravice in prehitevati ostale lige. /.../
Mislim predvsem, da ima Newcastle za Šeškove karakteristike bistveno boljši slog igre. Newcastlov slog je boljša preslikava tega, česar je bil navajen v Leipzigu. Gre za ekstremno direktno ekipo, zelo hitro, ki išče drugačno pot do gola od Manchester Uniteda. Pri tem smo v zadnji sezoni videli veliko težavo pri Rasmusu Hojlundu, ki je bil pred Šeškom prvi napadalec. Njegove statistike strelov na gol so bile grozljive. Imel je tekme in tekme, ko ni prišel do strela in zdaj to zaznavamo pri Šešku. Ne United in ne Arsenal nimata idealne igre za Benjamina Šeška."
