"Da, na volitve gremo iz osebnih in egoističnih razlogov. In tudi na evropske volitve ne bomo šli iz državljanske dolžnosti ali ker smo tako dobro vzgojeni državljani, ampak ker ni dvoma, da bo sicer premoč skrajnosti – seveda v tem primeru govorimo o premoči skrajne desnice ne samo med našimi evropskimi poslanci, ampak na ravni celotne unije – posegla v naš vsakdan in naša življenja. Ker o tem pa ni nobenega dvoma.Skrajna desnica ima velike možnosti, da postane prevladujoča na evropski ravni. In čeprav se zdi, da je Evropska unija neka oddaljena forma, dejansko definira več kot polovico odločitev, ki jih čutimo tudi na ravni držav. Ne iti na volitve in ne voliti normalnih demokratičnih strank, pomeni, da zavestno dopuščamo, da se bo naše življenje bistveno spremenilo – da bomo torej nenadoma živeli na popolno drugačni celini, kot živimo v tem trenutku. Na celini, kjer odločitve sprejema skrajna desnica oziroma ima nanje odločujoč vpliv. To je danes na meniju.
Ali si je torej res mogoče misliti, da z odhodom na volitve in podporo kandidatom, ki nam morda niso čisto po volji, poleg tega pa smo še razočarani nad njihovimi strankami na nacionalni ravni, nekaj žrtvujemo? Žal v tem trenutku ni bolj egoističnega dejanja kot oditi na volitve in prispevati svoj glas zoper fašizem, ki grozi Evropi. S tem ne branimo nekih postulatov, na prvi pogled morda neotipljivih človekovih pravic in svoboščin, ampak nič drugega kot svojo elementarno pravico, da se izognemo nevarnim razmeram, ki jih prinašajo nacionalistične in populistične stranke. Ker odločitve, ki jih sprejemajo politiki, vplivajo na naše življenje."
