Seveda v parlamentarni demokraciji na koncu odločitve sprejemajo izvoljeni politiki oziroma politične stranke, ki dobijo na volitvah sedeže v parlamentu in sestavijo vlado oziroma svoj vpliv poskušajo doseči iz opozicije. A vedno znova se je treba spomniti, da pot do moči vodi skozi volilne skrinjice oziroma odločitev vsakega posamičnega volivca.
Naslednje parlamentarne volitve so ravno dovolj blizu in hkrati ravno dovolj daleč, da se velja zdaj spomniti na to – namreč da se volivci še prevečkrat znajdemo stisnjeni v kot, ko moramo izbirati med strankami, ki niso izpolnile pričakovanj in za katere tudi vemo, da jih ne bodo izpolnile v prihajajočem novem mandatu, hkrati pa nimamo alternative – ker je pač ponudba omejena. Seveda zato volivci potem sprejemajo kompromisne odločitve, se odločajo strateško. S čimer ni nič narobe. Le da tako ne ravnajo vsi volivci.
A naj volitve delujejo še tako racionalno dejanje, kjer je treba le postaviti pluse in minuse, obkrožiti dovolj zadovoljivo izbiro, vse skupaj pa nam vzame dejansko manj časa kot povprečno tedensko sesanje stanovanja, se ljudje, ko smo postavljeni v položaj volivcev, še zdaleč ne obnašamo tako. Ne samo to: tudi politične stranke in politiki, ki so od volitev pogosto eksistenčno odvisni, se ne obnašajo racionalno in modro, v času med volitvami na primer še zdaleč ne razumejo, da so ti mali razpršeni glasovi volivcev, sešteti skupaj, pač njihov dejanski delodajalec. Volivci se na volitvah torej zelo pogosto znajdejo stisnjeni v kot – in zadnji primer te stiske volivcev smo videli v Združenih državah Amerike. Seveda govorimo o volivcih Demokratov. Seveda so šale na račun modrosti ameriških volivcev vedno dobrodošle, a je treba v isti sapi zapisati, da ameriški volivci niso prav nič bolj neumni ali pametni od slovenskih."
