"Nove in nove zgodbe, da partnerka predsednika vlade izkorišča svoj vpliv nanj, čeprav od trenutka začetka partnerskega odnosa z njim ni več dolgoletna registrirana lobistka, kar je pomemben podatek, saj se je njena lobistična kariera končala v trenutku javne obelodanitve, da sta skupaj, zagotovo predstavlja potencialno navzkrižje interesa. Do njega ne prihaja nujno, ampak povsod tam, kjer bi lahko prevladali njeni poslovni ali osebni interesi. Zakaj? Ker lahko vpliva na odločanje svojega partnerja, kar nujno vodi do njegovih neobjektivnih, morda nestrokovno utemeljenih in tudi nepoštenih političnih dejanj.
Vtis, da premier popušča vplivu Tine Gaber, javnost zagotovo razume kot nepotizem in kronizem, saj ne skriva, da se je odločil pri svojih odločitvah večkrat dati prednost sugestijam partnerke, kar ogroža vtis, da ravna odgovorno in transparentno, posledično pa to zmanjšuje zaupanje javnosti v utemeljenost in pravičnost njegovih odločitev in ravnanja vlade.
Tudi če v striktnem smislu ne ravna koruptivno, bi se moral zavedati smisla in pomena javne recepcije in s tem negativnega videza, ki ga s tem ustvarja, saj tudi dejanja, ki niso nujno nezakonita, lahko velikokrat štejemo za etično in moralno vprašljiva, čeprav bi kdo pomislil, da vsaj v nekaterih spornih ravnanjih njegova partnerka počne zgolj stvari, ki so v javno dobro. Da mu je posebej mar za hvalevredno javno podobo nepristranosti, pa žal nismo opazili."
