(POGLED) Ptujske vizije

Hojka Berlič Hojka Berlič
31.08.2022 17:00

Spreminjanje ptujske vedute, ene najbolj prepoznavnih v Sloveniji, je poseg, ki bi se ga bilo treba lotiti z zvrhano mero previdnosti

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hojka Berlič

Ptuj je bil nedavno priča uspešno dokončani prenovi ene od stavb na območju nekdanje vojašnice. Spomeniško zaščiteno zgradbo, ki je desetletja propadala, je odkupilo zasebno podjetje in jo zgledno obnovilo v tesnem sodelovanju s kulturnovarstveniki. Čestitke in pohvale ob obnovi, s katero so ohranili zgodovinsko avtentičnost, hkrati pa z elementi moderne arhitekture poskrbeli za edinstven prostor prvega ptujskega Tehnološkega parka, so deževale z vseh strani. Nikjer niti najmanjšega dvoma, da gre za zgodbo o uspehu. Nikogar, ki bi podvomil, da je bila prenova stavbe, o kateri sta lastnika podjetja že dolgo razmišljala, vredna dve leti truda, zamud zaradi arheoloških izkopavanj in več kot dva milijona evrov vložka. Lastniki so imeli jasno vizijo in seveda denar.

Ko gre za ptujsko občinsko premoženje, se velikokrat zdi, da ni ne enega ne drugega. Če je slednjega tako vedno premalo in se tudi kulturnovarstveniki strinjajo, da bi bilo trenj med njimi in lastniki veliko manj, če bi bilo sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov bistveno večje ter sistemsko rešeno za daljše časovno obdobje in neodvisno od dnevne politike, pa gotovo ni preveč, če pri posegih v najstarejše slovensko mesto pričakujemo jasno vizijo. In spreminjanje ptujske vedute, ene najbolj prepoznavnih v Sloveniji, je vsekakor poseg, ki bi se ga bilo treba lotiti z zvrhano mero previdnosti.

Zdi se, da je prav to eden od glavnih očitkov ministrstva za kulturo, na katero se je pritožila ptujska občina po zavrnitvi soglasja k rušitvi še treh stavb v ptujskem starem mestnem jedru na nabrežju Drave. Že lanska odstranitev prve, spomeniško zaščitene stavbe nekdanje usnjarne Koteks, je povzročila precej razburjenja, pa tudi delitev mnenj, delitev na pristaše in nasprotnike rušitve. Ideja o rušitvi sicer nikakor ni bila nova, a so ji v preteklosti ostro nasprotovali kulturnovarstveniki. Lanskemu odločilnemu soglasju ministrstva za kulturo naj bi botrovala predvsem mnenja strokovnjakov gradbene stroke, da uporaba objekta, ki je bil desetletja prepuščen propadanju, ni varna in da stavba predstavlja nevarnost za okolico. Občina je za zdaj na prestižni lokaciji uredila dodatna gramozirana parkirna mesta. Vodstvo občine pa ministrstva očitno ni moglo prepričati, da bi bilo v času, ko bi natančneje razvijali svojo vizijo tega območja, menda z dostopom do Drave, nekako po vzoru Lenta, pa z zelenjem in še kakšnim hotelom in velnesom, boljše dodatno razširjeno parkirišče kot trenutne stavbe. Težko je tudi verjeti, da bodo uspeli z naslednjim napovedanim korakom, upravnim sporom. Pa jim verjetno niti ne bo treba, saj bodo morali le počakati, da bo na stavbi, s katere so nedavno odstranili strešnike, za nove pa denarja občina menda nima, nastalo dovolj škode, da bo postala dovolj nevarna, da jim po vzoru Koteksa in številnih drugih stavb v najstarejšem mestu ne bo preostalo drugega kot rušitev.

Tako bo Ptuj pridobil vsaj res veliko parkirišče, če že jasne vizije in denarja ni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta