(POGLED) Iskanje sovražnika po Jelku Kacinu: "In vendar se vrti!"

Ob peti obletnici verjetno največjega pretresa, kar jih je človeštvo poleg vojn doživelo v sodobni zgodovini, se je najbrž vsak spomnil kakega trenutka iz obdobja 2020 in kasneje. Niso vsi spomini nujno slabi, travmatični, ampak eno dejstvo bi verjetno v primeru, da bi tudi o tem odločali na referendumu, najbrž doseglo plebiscitarno večino - komuniciranje pandemije covida-19 je bilo slabo. Kaj slabo, travmatično. Kar kažejo tudi odzivi ljudi na "razkritja" in spominjanja Jelka Kacina na vodenje pandemije in države v pandemiji na Radiu Slovenija. Kacin je pred dnevi obračunal s stroko, javnostjo, z vsemi, le odseva v ogledalu ni uspel uzreti. Ker komunicirati vojno in komunicirati znanost je namreč velika razlika in tega očitno ni uspel zaobjeti v vsem tem času. Pandemija ni vojna, je res izredno stanje, a s pomembno razliko - iskanje sovražnika je precej nesmotrno početje. Ker je majhen in prikrit in hitro mutira, sploh pa o njem nismo vedeli praktično ničesar. Izplača se le iskanje zaveznikov, in to so lahko le znanstveniki. Ki niso vsi izginili, kot je navajal komunikator, novinarji, ki smo se takrat ukvarjali z epidemijo in bili pripravljeni epidemiologiji posvetiti nekaj več kot brzinskih nekaj minut priprave, smo lahko v vsakem trenutku poklicali katerega koli epidemiologa, infektologa, odgovornega zdravnika v državi in dobili pojasnila. Kolikor pojasnil je pač bilo na voljo, ker kdo je leta 2020 vedel, da bo virus mutiral tako hitro, in to v še bolj prenosljivo različico? Ali kako se sploh prenaša? Ali kdaj postane smrtonosen? Tako pa je Kacin za sovražnika že v času epidemije imenoval kar stroko, ki da bi lahko malo "manj meditirala in več delala", ter velikokrat ljudstvo, ki si je z neposlušnostjo prislužilo še kak represivni ukrep več. Vedno raje več kot manj! Kar je sprožilo dodatni gnev in upor tudi pri tistih, ki so sicer razumeli bistvo izolacije in prenašanja patogenov. 

Ampak dovolj o nočni mori rednih tiskovnih konferenc takratne vlade, ki jo je največkrat predstavljal ravno Kacin. Naj ostanejo zakopane v kolektivnem spominu kot primer izjemno slabe prakse, od koder jih lahko izvlečemo kot primer napačnega ravnanja v učbeniku z naslovom Epidemiologija za ljudstvo. Res pa je na mestu vprašanje, kje ljudstvo sploh je? In kje je znanost? Čigava naloga naj bo razlaganje osnovnih principov naravoslovja, kot je razširjenje virusov, obstoj aerosolov in protiteles, delovanje razkužil in socialnega distanciranja? V svetu, ki pridobitve razsvetljenstva vrača v vzvratno prestavo, kjer lahko predsednik najmočnejše države na svetu v nekaj dneh vrže na cesto na stotine znanstvenikov, se zdi usoda ne le znanosti, ampak tudi znanja ter razuma nasploh zelo slaba. Tudi o tem se bomo kot družba slej ko prej primorani preizprašati.

"In vendar se vrti" naj bi Galileo Galilei zašepetal ob koncu sojenja, ki ga je orkestrirala Cerkev tako, da je moral ob koncu "priznati", da se Zemlja ne vrti okoli Sonca. Danes so metode seveda bolj prefinjene, a zanikovalci znanosti in zdrave pameti počno enako, le da ne gre več za upravičevanje boga, temveč dobičkov in z njimi oblasti. Kar je pod črto enako, na koncu gre edino za moč in oblast. Nek komunikator zasmehuje stroko, ker želi opravičiti oblast, drugje zanikajo cepljenje iz istega političnega razloga. Četudi imajo recimo v Teksasu pred sabo očitno največji izbruh ošpic v zadnjem desetletju ter smrt necepljene deklice. Kljub očitni nevarnosti, ki grozi necepljenim in cepivu, ki se je po desetletjih uporabe izkazalo za varno in učinkovito, Robert F. Kennedy, Trumpov minister za zdravje, ni svetoval ljudem, naj se cepijo, ampak je razpredal o naravni imunosti. Ob pridobivanju katere pa kdo tudi umre, je pozabil dodati. Da ne bo pomote, precepljenost šibi v Evropi in tudi v Sloveniji, kjer je skeptikov vse več. Zgodba je znana in večplastna, trdno jedro proticepilstva bo ostalo prepričano, težava je, da z javnim spodkopavanjem stroke dobiva vedno boljši alibi in argumente, posledično pa se širi med ostale ljudi. Ko ga dobi v roke še politika, kot se je to zgodilo v primeru Gibanja petih zvezd v Italiji, pa lahko zadeve resno uidejo izpod kontrole. Spomnimo, pri zahodnih sosedih so morali zaradi izbruhov ošpic uveljavljati obvezno cepljenje otrok proti otroškim nalezljivim boleznim. V Sloveniji bi stranka, ki je zrasla iz proticepilskih in proticovidnih vrst v času pandemije, po zadnji raziskavi Mediane zasedla prostor v parlamentu. Sicer so, kot populistom pritiče, dodali v agendo še cel kup drugih tem, ki seveda temeljijo na alternativnih resnicah. Ker če je resnica o nečem tako osnovnem in davno dokazanem, kot je virus, lahko upogljiva, zakaj ne bi bile še vse ostale? Recimo vojne in podnebne spremembe in ekonomije. 

Skrbne države in Svetovna zdravstvena organizacija so izdelale več analiz covidnih časov, pri nas na tako analizo še kar čakamo, in če se omejimo zgolj na komuniciranje ukrepov, vse po vrsti svetujejo, da je sicer treba prilagoditi komuniciranje kulturnim ozadjem in družbenim realnostim posamezne regije, ampak eno je obvezno - ustanovitev znanstvenega svetovalnega odbora, ki bo jasno utemeljeval in razlagal ukrepe ljudstvu. Četudi zagotovo v vrstah stroke ni bilo vse bleščeče, je večino časa vel občutek, da je stroka zgolj alibi za politične odločitve.

"In vendar se vrti!" Upamo le, da se ne ustavi. Razum in zdrava pamet namreč.