zadnje objavljene

pogledi

več
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in profesor ekonomije na Univerzi v Atenah, Project Syndicate

mnenje

več

POGLEDI

(POGLED) EU mora prizanesti mladim Madžarom

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Evropska komisija je sklenila, da 21 madžarskim univerzam ne bo več namenjala finančnih sredstev v okviru programov Horizon Europe, s katerim podpira čezmejno sodelovanje pri uresničevanju raziskovalnih in razvojnih projektov, in Erasmus+, v okviru katerega študentom omogoča, da del študija opravijo v tujini. S tem menda brani vladavino prava: omenjene univerze upravljajo "javni skrbniški skladi" in jim ni treba upoštevati pravil EU v zvezi z javnim naročanjem. Poleg tega jih vodijo posamezniki, ki so tesno povezani z madžarsko vlado. Težko si je predstavljati bolj zgrešeno odločitev, ki bo imela popolnoma nasproten učinek od želenega.

EU ima zaradi morebitne korupcije in navzkrižij interesov pravno podlago in dolžnost, da ustrezno ukrepa, tudi z zamrznitvijo ali ukinitvijo določenih finančnih sredstev. Toda če bo madžarskim univerzam odrekla sredstva v okviru programov Erasmus+ in Horizon Europe, bo s tem povzročila veliko več slabega kot dobrega. Program Erasmus+ študentom omogoča, da del študijskih obveznosti opravijo na tujih univerzah. V preteklih treh desetletjih je možnost študija v tujini v okviru programa Erasmus+ (in njegovih predhodnikov) izkoristilo več kot deset milijonov mladih ljudi ali toliko, kolikor ima Madžarska prebivalcev, zato velja za enega najučinkovitejših evropskih instrumentov za spodbujanje integracije. Leta 2020 je pri študijskih izmenjavah v okviru programa Erasmus+ sodelovalo več kot 22 tisoč Madžarov.

Andrej Petelinšek

Koristi Erasmusa+ precej presegajo študijski program. Erasmus+ mladim ljudem omogoča, da navežejo stike in skujejo prijateljstva z drugimi evropskimi študenti, in to prav v življenjskem obdobju, ko se njihovi pogledi na svet še oblikujejo in ko načrtujejo svojo prihodnost. Obstaja ogromno dokazov, da so ljudje, predvsem mladi, če so izpostavljeni tujim kulturam, veliko bolj odprti in strpni. Kako torej s tem, da madžarskim študentom preprečiš izpostavljenost tujim kulturam, prispevaš h krepitvi evropskih vrednost, kot sta demokracija in vladavina prava? Kakšne koristi bo imela Evropa od tega, če njeni mladi prebivalci ne bodo imeli stikov s svojimi madžarskimi vrstniki?

Nič drugače ni, ko gre za program Horizon Europe, ki raziskovalcem iz vse EU omogoča, da sodelujejo pri razvijanju inovacij, ki so v javnem interesu. V okviru njegovega predhodnika, programa Horizon 2020, so za različne projekte, pri katerih niso sodelovale samo države EU, ampak tudi več deset neevropskih držav, med drugim Izrael in Turčija, namenili okoli 80 milijard evrov. Proračun programa Horizon Europe je še večji, saj znaša 95,5 milijarde evrov. Večji pa je tudi njegov pomen zaradi obveznega odprtega dostopa do rezultatov javno financiranih raziskav.

Programa Erasmus+ in Horizon Europe spodbujata sodelovanje in krepita integracijo – stebra evropske moči in vpliva. Njuni upravičenci so predvsem Evropi naklonjeni ljudje odprtega duha, ki običajno nimajo dovolj političnega vpliva, čeprav utegnejo nekateri – zlasti mladi ljudje – oporekati vladam, ki delujejo v nasprotju z evropskimi vrednotami. Programa Erasmus+ in Horizon Europe ne prinašata koristi vplivnim političnim akterjem niti na Madžarskem niti kjerkoli drugje. Erasmus+ ne zagotavlja nobenih velikih dotacij, le individualne štipendije za študente.

Piroska Nagy Mohacsi
Project Syndicate

Čeprav program Horizon Europe zagotavlja malce višje zneske – v povprečju približno milijon evrov –, so ta sredstva izplačana skupinam, ki jih sestavlja približno pet raziskovalcev, običajno pa jih izplačujejo tudi več let. Pri milijardo evrov vrednih infrastrukturnih projektih obstaja velika nevarnost korupcije ali navzkrižij interesov, ki jo je treba preprečiti; pri programih Erasmus+ in Horizon Europe te nevarnosti ni.

Poleg tega so nekatere madžarske ustanove, med njimi tudi Univerza Corvinus iz Budimpešte, zavoljo dobrega upravljanja uvedle konkurenčna pravila javnega naročanja. Med letoma 2014 in 2020 je Univerza Corvinus v okviru programa Horizon 2000 za skupno enajst raziskovalnih projektov pridobila finančna sredstva v višini 3,6 milijona evrov. Preden je Evropska komisija sprejela odločitev o izključitvi madžarskih univerz iz obeh programov, je Univerza Corvinus samo leta 2022 v okviru programa Horizon Europe prejela finančna sredstva v višini štirih milijonov evrov. Z blokiranjem nadaljnjega financiranja projektov univerze bo Evropska komisija dosegla popolnoma nasproten učinek.

Epa

Potem ko se je Velika Britanija odločila izstopiti iz EU, so jo izključili tudi iz programov Erasmus+ in Horizon 2020. Toda to odločitev so sprejeli Britanci sami, medtem ko so jo voditelji EU obžalovali. In že kmalu za tem so jo deloma razveljavili. Ko je Velika Britanija spoznala, kako neumno je bilo presekati raziskovalne vezi z EU, je konec leta 2020 z EU dosegla dogovor, da bo lahko vendarle dostopala do sredstev v okviru programa Horizon Europe. Zdaj ima EU glavno vlogo pri izključevanju partnerjev iz teh ključnih programov, ki ne spodbujajo le učenja in inoviranja, ampak tudi krepijo skupne vrednote in kulturo – gradnike uspešne, združene Evrope. Evropska komisija se sicer trudi ustvariti vtis, da s tem krepi EU, čeprav počne ravno nasprotno.

Előd Takáts
Project Syndicate

EU bi se morala upreti tistim, ki jo destabilizirajo, a to niso študenti v okviru programa Erasmus+ in raziskovalci v okviru programa Horizon Europe. Če jih bo kaznovala za dejanja voditeljev njihovih držav, bo kaznovala samo sebe. Zato mora Evropska komisija takoj preklicati svojo odločitev, da ustavi financiranje madžarskih ustanov, ter vse madžarske študente in raziskovalce ponovno vključiti v programe EU.

Mladi ljudje so naše največje upanje za boljšo prihodnost. Zato bi jim morali zagotoviti prav vse možnosti, da se bodo lahko učili, razvijali in povezovali, namesto da jih odrežemo od njihove prihodnosti.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?