
Govor ruskega predsednika Vladimirja Putina na varnostni konferenci v Münchnu leta 2007 je bil prvi znak ohlajanja odnosov med Rusijo in Zahodom. Kmalu zatem je ruska vojska vkorakala v Gruzijo; od takrat si je Rusija priključila Krim ter izvedla vojaški vdor v vzhodno Ukrajino in kibernetske napade na zahodne demokracije. Danes odnosi med Rusijo in Zahodom vztrajno nazadujejo. Vsakoletna münchenska varnostna konferenca je v svetu geopolitike nekaj takšnega, kot so za gospodarstvo srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Od njenih začetkov v času hladne vojne, ko se je osredotočala predvsem na nemško-ameriško vojaško sodelovanje, je precej razširila svoj pogled na svetovna vprašanja. Udeleženci konference danes razpravljajo o najrazličnejših temah, od zunanje politike in mednarodne varnosti do podnebnih sprememb.

Čezatlantski odnosi so že tako dovolj zapleteni - nihče jih ne bi smel poskušati še bolj spodkopati