Ko je Karl Erjavec 18. januarja letos na kongresu izgubil, dan po tem pa nepompozno oznanil še slovo od političnega in javnega življenja, je bilo videti, da je - prosto po sloganu mariborskih vstaj pred desetletjem - "gotof". Da gre za bolj ali manj nepovraten konec kariere politika, ki je zaznamoval drugo polovico osamosvojitvene tridesetletke. Splošna ocena je bila, da je izpet po 15 letih na čelu stranke, ki jo je obvladoval spretno, a ne brez vzponov in padcev, po sistemu "deli in vladaj", z balansiranjem vseh frakcij in poznavanjem značilne interesne mentalitete članstva in funkcionarskega jedra. Dalje: da je izkoristil vsa politična življenja na mnogih ministrskih funkcijah, na katerih se je vedno zapletel tudi v odmevne afere. A Desus in Erjavec sta zdržala drug brez drugega le slabo leto, po eksperimentu z "novim obrazom", je stranka v soboto dolgoletnega šefa vrnila. Ne plebiscitirno, a več kot dovolj prepričljivo, da se, kot se je izrazil dolgoletni prvi vladni pravnik Janez Pogorelec (NSi), veseli december lahko začne.
Erjavec se vrača, da stranko stabilizira in reši pred zdrsom na rob. Kako velik del Desusa ima jasno pričakovanje, da jo odpelje iz vlade? Gotovo razmerja v Janševi koaliciji dobivajo novo, za premierja naporno dimenzijo - Erjavec ima s koalicijskimi kolegi pestro zgodovino odnosov, tudi konfliktov, posebej z Janšo in Matejem Toninom. Od Janše je v drugi vladi že odšel, trenutno vodja SDS drži Desus v šahu pri Gantarju in njegovi ekipi. Bo to napetost Janša vzdrževal? Za Tonina, ki je po njem udarjal redno, tudi z interpelacijami, pa je Erjavec že znal reči, da je "notorični lažnivec". Prihaja v vladno okolje, ki je zanj prej sovražno kot prijazno. A stranka je v skladu z logiko, da lahko le na oblasti (pre)živi, v desnosredinsko vlado šla. Ne prvič. Celotna vrnitev Erjavca je natančno programirana, inavguracijske korake je opravil že pred kongresom, ko se je sestal s premierom Janšo in alternativnim KUL-mandatarjem Damijanom. Z naglasitvijo, da Desus stavi na "antifašizem, socialno državo, javno zdravstvo in javno šolstvo", se je v koaliciji pozicioniral kot Janšev antipod. To je signal naslednjih potez, a (še) ne več kot to. Mimo poslancev, ki so z uporom sprožili padec Aleksandre Pivec, ne bo šel, a najbrž bo s prvimi internimi posveti dal jasno vedeti, da obstoječa politična konstelacija za Desus ni optimalna.
Izziva, ali bi lahko sam postal kandidat za mandatarja v možnih obratih in preštevanjih v KUL-kombinacijah, po kongresu ni kategorično zavrnil. Se pa tudi na levi sredini z vsemi ni razšel idilično: Šarec in LMŠ sta ga pomagala rušiti v tekmi s Pivčevo, z Alenko Bratušek sta se velikokrat udarila za upokojenski bazen, do njega so rezervirani mnogi v Levici. Erjavec se hkrati gotovo zaveda, da je ključ do konstruktivne nezaupnice tako ali tako v SMC. Če bi bil novi-stari prvak Desusa tisti element, ki lahko uspe prepričati dovolj poslancev zelo ranjene, notranje načete Počivalškove stranke, da je njihova perspektiva v še enem prestopu nazaj na levo sredino, je zanj možen "come back" zelo visokih trofej. Če ne, je gotovo le, da Desus ne bo vlekel vratolomnih potez, Erjavec je dovolj izkušen in pragmatičen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
