
Več kot dve tretjini denarja, ki ga država nameni svojim kulturnim zavodom in preko najrazličnejših razpisov še drugim akterjem na tej sceni, ostane osrednjeslovenski regiji, kjer živi četrtina Slovencev. To je le ena od ugotovitev branja kulturnega proračuna iz leta 2017. Če pogledamo še natančneje, večina denarja ostane v Ljubljani, ki šteje z manj kot 300 tisoč prebivalci okoli 15 odstotkov populacije. Da je tam največ zavodov, pravi minister, na vse pa vplivata še pomen in obseg delovanja, kar je po njegovem še posledica kulturnozgodovinskega razvoja, deloma tudi preteklih politik.
A vendarle - pregled razdeljevanje kulturnega denarja je primer, kaj vse povedo številke: komu, koliko, čemu in v kakšnem deležu. Argumentacija v številkah. Za nekatere bleščeče in velikopotezne, za druge klavrne. Po domače pa tudi tako, daleč od oči - daleč od srca. Slednje še kako velja, saj domala nihče z ministrstva za kulturo ne obiskuje kulturnih prireditev in umetniških dogodkov zunaj Ljubljane, razen ko je to (protokolarno) obvezno.
Poleg Ljubljane se vsa ostala Slovenija spreminja v kulturno provinco