Zvezi za haloški turizem ni uspelo, kako naprej?

Čeprav je pred skoraj dvema letoma, ko so haloški župani občinskim svetom predlagali, naj sprejmejo odlok o ustanovitvi Interesne zveze Haloz za turizem (IZHA), vse kazalo, da bi jim turistični preboj vsaj na slovensko tržišče lahko uspel, je letošnja turistična sezona razgalila vso nepripravljenost območja na resnejši turistični obisk.

Vsak le svoj vrtiček

Po ustanovitvi zveze, ki so jo s sprejemom odlokov podprle vse haloške občine od Zavrča do Makol - z izjemo videmske, kjer odloka župan Janko Marinič sploh ni dal na svetniške klopi -, do njene registracije in začetka delovanja, ki je bilo predvideno konec lanskega leta, sploh ni prišlo. Zapletlo se je pri registraciji zveze, za katero bi bil potreben le majhen popravek odloka, ki pa se ga haloški župani niso lotili. Tako je zveza ostala na pol poti.

Najslabša posledica tega je, da jim ni uspelo povezati haloške ponudbe nastanitev in so tako popolnoma nepripravljeni dočakali letošnjo sezono. Tako je bil izplen obiska na osnovi turističnih bonov zelo skromen. Sploh v primerjavi z Goričkim ali Jeruzalemsko-Ormoškimi goricami, ki jih je po potencialih zagotovo mogoče primerjati s Halozami. Čeprav se o turizmu kot edini razvojni priložnosti, saj kmetijstvo stagnira, industrije pa skoraj ni, v posameznih haloških občinah veliko govori in je vsaka občina zase oblikovala kakšno pešpot ali kolesarske poti ter obnovila staro hišo ali uredila etnografski muzej, o resni povezanosti ponudbe ni niti sledu

Jasno je, da turist za obisk Haloz ne bo povpraševal po posameznih miniaturnih občinah oziroma na njihovih spletnih straneh. Za iskanje nastanitvenih zmogljivosti denimo na Goričkem zadostuje že klik na Krajinski park Goričko, kjer najdeš vso ponudbo nastanitev - od glampinga do prestižnih apartmajskih vil ali hotelov. Prav tako nastanitve z lahkoto najde potencialni obiskovalec s klikom na stran destinacije Jeruzalem Slovenija, kjer najde tudi ponudbo gostišč, vinskih kleti, lokalnih pridelovalcev hrane in vse do naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Posamezni in redki haloški ponudniki prenočišč so prepuščeni sami sebi, znajdejo se vsak po svoje, čeprav občine že dolgo obljubljajo večjo podporo promociji svojih krajev in turističnih zanimivosti.

Odkrivanje že odkritega

Potem ko jim haloške zveze za turizem ni uspelo aktivirati, so se občine, ki so še zainteresirane za skupni nastop - Majšperk, Podlehnik, Žetale, Makole in Rogatec -, vključile v skupni turistični projekt, financiran z denarjem EU preko mehanizma Lokalne akcijske skupine (LAS), vendar gre pri tem le za začetne korake. Čeprav so že imeli povezane gostince, kmete in kulturnike ter ponudnike prenočišč v uspešnem projektu Haloze, dežela tisočerih gričev, jim ga ni uspelo nadgraditi.

Novi turistični projekt pa začenja vse znova, od nove blagovne znamke do povezovanja ponudnikov, in bo trajal vsaj dve leti. Povezovanje v zvezo, ki bi lahko prineslo hitre učinke, pa je povsem zamrlo. Žetalski župan Anton Butolen pravi, da so se zdaj občine povezale v skupni projekt, ki so ga zaupale Zavodu za turizem v Rogatcu. Vendar je koncept turističnega projekta preko LAS spet papirno odkrivanje stvari, ki so že bile narejene. Tako naj bi še enkrat na novo oblikovali blagovno znamko, povezali ponudnike od njive do mize ter sprožili promocijske akcije za Haloze. Projekt je vreden okoli 200 tisoč evrov.

Najbolj obiskan Rogatec

Če analiziramo letošnjo sezono, ko so domači gostje lahko izrabili turistične bone, lahko ugotovimo, da je bera haloških ponudnikov zelo slaba. Medtem ko v žetalski in majšperški občini turisti niso unovčili ​niti enega bona, je daleč najboljši obisk v Rogatcu, kjer so sprejeli za skoraj 28 tisočakov bonov. To je zagotovo posledica kakovostnega dela tamkajšnjega zavoda za turizem. Odlično so bili obiskani tamkajšnji Etnografski muzej na prostem in turistične kmetije.

V občini Zavrč imajo kot edini prenočitvene zmogljivosti na vinogradniški kmetiji Pungračič, kjer so gostje izrabili 99 bonov v znesku skoraj 12 tisoč evrov. Kot je že na začetku sezone poudarjal Robert Pungračič, so doslej imeli predvsem tuje goste, a je letos tudi interes domačih bil velik. Če bi imeli ležišč še več, bi jih zlahka prodali.

V videmski občini se pozna, da skozi njo vodijo poti na morje, saj so v gostiščih Majolka in Pri treh lipah še vedno prenočevali tuji turisti na poti do Jadrana. Majolka je imela z nekaj čez šest tisoč evri največji delež porabljenih bonov, podobno idilična apartmajska počitniška vila Hiša vina na Majskem Vrhu. Podobno dobro obiskan je bil tudi podlehniški Motel ob ribniku, ki je večinoma gostil tujce ob poti na morje, a se je med njimi, kot pravi lastnik Stanko Skledar, znašlo tudi nekaj domačih gostov, ki so unovčili bone predvsem ob koncih tedna in uživali ob idiličnem ribniku, sprehajalnih poteh okoli njega ter vse do razgledne Gorce in Viničarskega muzeja.

Po tej turistični sezoni je povsem jasno, da ponudniki med seboj niso promocijsko povezani, da je nepopolna tudi turistična infrastruktura, kot so usmerjevalne in informativne table na pohodniških ali kolesarskih poteh. Muzejske zbirke je mogoče obiskati le z vnaprejšnjo najavo, kar velja tudi za nekaj sicer redkih haloških izletniških turističnih kmetij.

Da Haloze ne bi bile le destinacija za enodnevne izlete, bo, kdorkoli bo že povezal njihovo ponudbo, moral oblikovati vsaj vikend pakete, čeprav ima območje nedvomno potencial tudi za celotedenska doživetja za vso družino. Nihče ne dvomi, da je naravnih in zgodovinskih znamenitosti z gradovoma Borl in Štatenberg ter gotsko lepotico na Ptujski Gori več kot dovolj. A je tudi veliko možnosti za vrhunsko kulinarično in vinsko ponudbo. Majšperški Gostinec Jani Vuk, eden od ustanoviteljev spomladi zasnovane Haloške turistične zadruge, je optimist: "Čeprav smo že nekaj naredili za povezovanje ponudnikov, bomo kmalu morali narediti odločilen korak in se povezati tako, da bi goste lahko zadržali vsaj za konec tedna. Povsem mogoče je pripraviti dovolj zanimivega dogajanja in povedati veliko izvirnih haloških zgodb. A kot poudarjam vedno znova in znova: vsaka občina zase ali celo vsak ponudnik sam na slovenskem zemljevidu ne pomeni nič. Izziv, da se učinkovito in praktično povežemo v kakršnikoli obliki že, nas očitno še čaka."