O vzdrževanju vodotokov in njihovem upravljanju predvsem z vidika kmetijstva je tekla razprava na včerajšnjem srečanju vodstva Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj (KGZ) s spodnjepodravskimi župani, vodstvi kmetijskih zadrug in vodstvom VGP Drava Ptuj.
Ukrepati je treba takoj
"Zaraščeni, neočiščeni in zato vse bolj poplavni vodotoki v porečju Drave iz leta v leto poplavljajo in povzročajo škodo na kmetijskih zemljiščih. Ob tem občine svoje prostorske načrte sprejemajo brez sodelovanja kmetijske stroke, želenega razvoja turizma pa ni brez urejene krajine," je k razpravi pozval Milan Unuk, predsednik sveta ptujske organizacijske enote KGZS. Da je Drava lansko jesen poplavila več kot tisoč hektarjev kmetijske zemlje in nekaj deset hektarjev obdelovalnih površin povsem uničila, saj je najbolj rodovitno zemljo kar odnašala z njiv, opozarja Ivan Brodnjak, KGZ: "Razmere se bodo, če ne bomo takoj ukrepali, le še poslabševale. Tisti, ki se ukvarjamo s kmetijstvom in ki zato živimo z naravo, vztrajamo, da je treba povečati pretoke naših vodotokov, ne samo Drave, pač pa tudi Dravinje, Polskave, Rogoznice, Grajene in drugih vodotokov z dravskega porečja."
Denar za urejanje vodotokov očitno odteka nekam drugam
Naj bo hrana domača
Milan Unuk je župane pozval, naj domače šole in vrtce pa še koga spomnijo, da na jedilnike uvrstijo več doma pridelane hrane: "Mi še tistih možnosti, ki obstajajo, ne znamo izkoristiti. Kot denimo nismo sebi v prid obrnili lanskega bogatega pridelka jabolk. V jeseni, ko naši sadjarji niso vedeli kam z jabolki, so naši otroci jedli banane."
Napovedujejo okroglo mizo
Milan Gabrovec, župan občine Markovci, je ob opozarjanju, da Drava poplavlja že ob pretoku 600 kubičnih metrov na sekundo, spomnil še na laguno pod jezom v Markovcih, kjer se že štiri desetletja nalaga nevarni mulj: "Naša opozorila, da gre za ekološko bombo, ne zaležejo, ni ga, ki bi si upal poseči v ta prostor. Nekaj možnosti za sanacijo vidimo ob izgradnji južne trase ceste med Markovci in Ptujem, vsekakor pa je skrajni čas za ukrepanje. Tudi v primeru, ko nam preprečujejo odvoz gramoza iz stare struge Drave, ki je zaradi nanosov tega in mulja vse manj pretočna in zato vse bolj poplavna. Kmetje, ki so se po jesenskih poplavah zbrali v civilni iniciativi na Dravskem polju, s svojimi zahtevami, da država ukrepa, nadaljujejo," je bilo slišati včeraj, ko so sodelujoči v razpravi odprli tudi vprašanje delovanja vodnih zbiralnikov, kot je denimo tisti v Medvedcah, ki pa svoje funkcije ne opravljajo.