Vizjak v Podravju: Protipoplavna zaščita potoka Polskava bo končana do leta 2022

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
04.09.2020 15:30

Do konca leta naj bi bila nared študija variant bodoče ceste med Markovci in Ptujem. Napoti ni samo Natura 2000, pač pa tudi različni interesi lokalnih skupnosti, so v Spodnjem Podravju ugotavljali ob današnjem obisku okoljskega ministra Andreja Vizjaka.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Videmski svetnik Andrej Rožman in državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko sta ministra Andreja Vizjaka popeljala do odlagališča ostankov hmelja. 
Slavica PIČERKO PEKLAR

Da ne pričakuje končnega navdušenja vseh, ko bo izbrana trasa nove ceste od Markovcev do Ptuja, je po današnjem obisku v Spodnjem Podravju ocenil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki je skupaj z državno sekretarko Metko Gorišek obiskal občine Videm, Cirkulane in Kidričevo ter se srečal še z drugimi župani haloških občin in Hajdine.

Ostanki hmelja, poplavne reke

Ker želijo v občini Videm načrtovano stanovanjsko gradnjo širiti na območje, kjer so zdaj v ožjem središču občine nasadi hmelja, je župan Branko Marinič ministra Vizjaka seznanil tudi s temi prizadevanji in še posebej opozoril na težave, ki jih imajo zaradi neodstranjenih odpadkov hmelja. Predstavniki videmske občine pa so ministra popeljali tudi do poplavne Polskave, ki že desetletja ogroža ob reki živeče ljudi in njihovo imetje in bi jo bilo treba primerno sanirati, a se, kljub mnogim dogovorom in projektom, v preteklosti skoraj ni ukrepalo. "Protipoplavna zaščita potoka Polskava bo končana do leta 2022, zajema pa tudi vodna območja sosednjih občin," napoveduje minister in poudarja, da je prav protipoplavna zaščita vodotokov, v prvi vrsti reke Drave in njenih pritokov, prioriteta. Hkrati z večjimi protipoplavnimi ukrepi, kot je gradnja nasipov, bo ministrstvo v prihodnje posebno pozornost namenjalo rednemu vsakoletnemu vzdrževanju vodotokov.

Bo sežigalnica regijski projekt?

Pogovori so tokrat tekli tudi o problematiki ravnanja z odpadki, pa o morebitni gradnji sežigalnice, kjer se kot ena od morebitnih lokacij pojavlja tudi občina Kidričevo. "Zagovarjam regijski pristop. Kje bomo sežigalnico ali več teh tudi zares zgradili, pa je tačas nemogoče napovedovati," je bil odgovor ministra na vprašanje bodočega ravnanja z odpadki. Precej časa so udeleženci srečanja namenili sprejemanju prostorskih aktov, ki, po presoji prav vseh, potekajo prepočasi. Župani obmejnih občin so opozorili še na težave slovenskega podeželja, ki se še vedno daje z odhajanjem mladih v mesta in je zato državno razvojno strategijo treba usmerjati v smeri ohranjanja življenja na podeželju.
Metka Gorišek je obiskala občino Cirkulane, kjer sta se z županjo Antonijo Žumbar pogovarjali o nujni državni pomoči pri sanaciji posledic naravnih nesreč, še posebno plazov, ki se sprožajo po obilnejšem dežju, nazadnje se je eden sprožil v Brezovcu in ogrozil stanovanjsko hišo. Na desetine pa jih ogroža ceste in kmetijska območja in bi jih bilo treba nujno ustaviti, a v občinah denarja za obsežnejša dela nimajo, država pa ukrepa prepočasi. Ker se tudi v občini Cirkulane spopadajo s poplavami, predvsem v Dolanah ob reki Dravi, sta govorili tudi o urejanju vodotokov. Minister je obisk v Podravju povezal še z ogledom Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki Saubermacher v Kidričevem, kjer so pred nekaj meseci predstavili svojo zadnjo nadgradnjo in razširitev, kar so povezali s še sodobnejšim varnostnim sistemom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.